Brane Kastelic

novi žrtvi pokvarjenega kurčka,

I had a dream!

Sanjal sem, da sem bil na nogometni tekmi med Slovenijo in Anglijo na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki, na kateri smo Slovenci izkoristili vse priložnost za gol in zmagali s sedem proti nič. Angleži so medtem zapravili kup priložnosti.

Največ jih je imel angleški kapetan John Terry, pa se je vsakič od nekod pojavil njegov reprezentačni tovariš, nekdanji prijatelj in nekdanji sosed Wayne Bridge in ga spotaknil… in že smo bili Slovenci v protinapadu. Tudi Bridge je imel dve 100-odstotni priložnosti za zadetek z glavo, pa se je žoga vedno nenavadno odbila od nje. Kot bi imel na glavi neke vrste nevidno oviro, ki je preusmerila žogo…

Z drugimi besedami: v Angliji je velik nogometni in medijski kraval, ker je prišlo na dan, da je Terry Bridgeu nasadil rogove, ko je lani štiri mesece na skrivaj brusil njegovo zdaj že nekdanjo francosko ‘zaročenko’ in ženino prijateljico Vanesso Perroncel.

Pozabite nov oblak smradu, ki se (zaradi objave končne statistike o tem, koliko so britanski poslanci s poslanskimi “izdatki” pokradli davkoplačevalcem) dviga iz westminstrske parlamentarne palače, pozabite preiskavo okoliščin britanske odločitve za Bushevo ježo nad Irak, v kateri je Tony Blair dobrih pet ur nalagal isto sra… kot vedno (ni lagal, ni zavajal, ni naredil dosjeja o iraškem orožju za množično uničevanje bolj seksi in… tako bla, bla, bla, naprej), pozabite arogantne bankirske narciske, ki so ta teden izvedeli, koliko je kdo dobil iz nagradnega sklada dobrih šest milijard funtov) in se spremenili v domišljave “big swinging dicks-e” (velike nihajoče klince), in pozabite… vse drugo, edina zares pomembna zadeva v tem tednu, o kateri so največ razpravljali nogometni izvedenci, kolumnisti, moralisti, psihologi, politiki in kdo ve še vse je bilo vprašanje, kaj narediti s kapetanom angleške nogometne reprezentance, velikim Johnom Terryjem, in kako zelo dramatično so se zaradi njegovega pokvarjenega kurčka zmanjšale šanse Angležev na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki.

angleških tigrih,

Američani imajo Tigra, Angleži imajo Terryija in vrsto drugih nogometnih “zvezdnikov” – milijonarjev s pokvarjenimi kurčki (večina ima vse v nogah in med njima, nad vratom pa je kriza), ki redno polnijo tabloide s svojimi seks “podvigi” – navadno s praznoglavimi mladimi blondikami, ki sanjajo o tem, da bodo – na hrbtu - odšle po stopinjah Victorije Beckham in poročile bogatega slavnega žogobrcarja.

Sanje se veliko krat končajo z “roastingom”, ki je bil pred časom zelo priljubljen – roasting je timski seks dveh, treh ali več nogometnih zvezdnikov z eno trapo, ki so ga tako imenovali, ker si jo podajajo kot si Angleži podajajo nedeljsko pečenko, ki ji rečejo roasting…

Je to, kaj je veliki John delal z malim Johnom, nekaj, kar bi moralo brigati samo njegovo ženo in Terryja, ki ni nikoli – za razliko od številnih politikov ujetih s hlačami nakolenih – pridigal visoke morale? Ali pa bi se moral veliki John vzorno vesti tudi izven igrišča in malega Johna uporabljati samo doma (z ženo)?

To, da je bil Terry nezvest ženi, ki je namignila, da ji je bil nezvest odkar sta skupaj (“Deset let me je poniževal, to pot pa sem bom ločila,” je dejala in odšla na sonce v Dubaj, kjer je skoraj cela angleška reprezentanca pred leti kupila vile na tisti ogabni palmi, ko še ni bila zgrajena), večine ne moti (nekateri Johna celo “hvalijo”, ker je imel afero z odraslo žensko, ne pa s kakšno mladoletnico). Moti jih to, da je imel afero z nekdanjim dekletom reprezentančnega tovariša Bridgea, ki naj bi že postavil ultimat: ali jaz ali Terry. Še najmanj trije reprezentanti naj bi dejali, da ne bodo igrali za Anglijo, če bo igral Terry, ker je nasadil rogove tovarišu, ki je bil obenem prijatelj in sosed. Zaradi nastale štale se nogometni navijači in strokovnjaki bojijo, da bo ozračke v reprezentanci na svetovnem prvenstvu neprimerno za zmage, posebej, če bosta v njej ostala oba, Terry in Bridge.

O usodi angleškega kapetana bo odločal visokomoralni katolik Fabio Capello. O njunem srečanju, ki naj bi bilo danes, poročajo tako veliko kot bi na vrhuncu hladne vojne o vrhunskem srečanju ZDA – ZSSR.

Tudi politika je morala pristaviti svoj piskrček, saj je državni sekretar, pristojen za šport, že izjavil, da je zaradi afere Terryjevo kapetanstvo vprašljivo…

Večji, ko bo kraval, lažje bomo opravili z Angleži na svetovnem prvenstvu!

zmagovalki s pokvarjeno p….,

Velika zmagovalka tega seks škandala je mademoiselle Perroncel, ki naj bi – ob posredovanju razvpitega “publicista” Maxa Clifforda (znanim in neznanim ženskam pomaga za čim več denarja “publicirati” spanje s slavnimi moškimi in je zato tudi sam milijonar) – podrobnosti afere s Terryjem že prodala neznanemu tabloidu za okroglih četrt milijona funtov.

Vanessa, ki pod pasom, nad katerim ima srednje velike umetne prsi, spominja na trebušno plesalko (ne ravno femme fatale, ki pa se očitno spremeni vanjo, ko zameša pokvarjene kurčke – poglejte jo v družbi pevke in nogometne žene Cheryl Cole na lanskih počitnicah v Franciji, na katerih je bila z Bridgeom in njunim otrokom: http://www.dailymail.co.uk/news/article-1248115/Cheryl-Cole-offers-support-Wayne-Bridge.html), se je preselila na Otok pred desetimi leti.

Očitno se je navdušila nad nogometom (beri: gotovino žogobrcarjev), zlasti nad Abramovičevim Chelseajem, saj menda ni spala samo s Terryjem, ampak s še petimi do sedmimi igralci Chelseaja. Dolga je bila pot do… kapetanovega in pravega keša.

Razveselila me je britanska kolumnistka, ko je podražila na tisoče diplomiranih Otočank, ki ne morejo najti službe, napisala: “Kaj je pametneje: tri leta študirati klasike, ali spati z nogometnim igralcem? Je boljša naložba univerzitetna diploma ali nov par prsi?”

Spanje s slavnim moškim je v Britaniji že veliko let dober biznis, ki številnim mladim ženskam prinaša dober denar (ne tako dober kot Vanessi, vendar sploh ne slab). Tu in tam je tudi spanje s slavnimi ženskami dobičkonosno in prinaša slavo. Najnovejši primer je “boksar” (eden izmed tistih, ki se mlatijo v “kletkah” – vse bolj priljubljeni cage boxing) Alex Reid, ki so ga zato, ker je dal dol’ Jordan, nosilko najbolj znanih britanskih umetnih prsi, povabili v nedavno končanega zadnjega slavnega Big Brotherja. Alex je zmagal in pokasiral 100.000 funtov. In kdo je osvojil drugo mesto? Pevec Dane Bowers, ki je Jordan dajal dol’ pred leti. V Hiši Big Brotherja je bila tudi mlada prsata Rusinja Katja Ivanova. Kako je “zaslovela” in se iz natakarice prelevila v dobro plačani “model”? Tako, da je spala z nekaj manj kot pol stoletja starejšim kitaristom Stonesov Ronnijem Woodom in razkopala njegov zakon…

Ja, ja, seks prinaša denar…

Če bi predolgo razmišljal o tem, koliko sem sam zaslužil s seksom (pisanjem!!!), bi se verjetno zjokal.

in o besedi, ki ni konj,

Naj tudi končam s seksom in denarjem. Bliža se valentinovo, prvi trgovski praznik po božiču. Eden izmed filmov, ki se bo ob tej “romantični” priložnosti vrnil v britanske kinematografe bo – ob svoji dvajsetetnici - Pretty Women.

Julia Roberts je v njem, z vlogo sicer visokorazredne prostitute, postala najbolje plačana hollywoodska zvezda. Ob tedanjem Georgeu Clooneyu Richardu Gereu, bogatem poslovnežu, ki jo začasno kupi. Čeprav je konec srečen, saj se zaljubita, so femonistke Pretty Women kritizirale kot zavajajočo hollywoodsko reklamo za prostitucijo.

Zgodba filma je znana: moški kupi žensko, ženska kupi obleke…

Nabolj nepozabne pa je – zaradi aktualne “situacije”, pokvarjenih kurčkov in pokvarjenih bankirjev in tako naprej, trenutek, v katerem Richard reče Juliji: “We’re so similar — we both screw people for money (Kako sva si podobna – oba nategujeva ljudi za denar)!”

ps: Naj dodam (zaradi najbolj vroče slovenske teme tega tedna) v nekoliko podaljšani obliki, kar sem na kratko na Pop TV poročal o britanskih “nevarnih psih” in o nekaterih še nevarnejših lastnikih psov.

V Britaniji imajo velik problem z nevarnimi psi, ki je iz leta v leto večji bolj zaradi lastnikov psov, kot psov. Posebej pogosta je zlasti “novica”, da je pes hudo pogrizel otroka. Tudi zadnja smrtna žrtev je bil otrok, štiletni fantek – decembra lani. In prav tako predzadnja, petletna deklica – pred dvema letama. Ob vsakem hujšem primeru se razname razprava o tem, ali obstoječi Zakon o nevarnih psih še ustreza.

Podatki so strah zbujajoči: zaradi pasjih ugrizov vsak teden zdravniško pomoč potrebuje več kot 100 Otočanov. To je skoraj sedemdeset odstotkov več kot pred desetletjem. V letu 2008 so samo v Angliji nudili zdravniško pomoč več kot 5200 ljudem. Med njimi je bila dobra četrtina otrok - med temi številni malčki in dojenčki. Večinoma gre za otroke, ki jih – po obrazu - pogrizejo “hišni ljubljenci”. Velika večina potrebuje plastično operacijo.

Po prvih podatkih za leto 2009 se je število hudih napadov psov na otroke pod desetim letom povečalo za štirinajst odsotkov. To je eden izmed razlogov za pritiske na vlado, naj spremeni Zakon o nevarnih psih, ki so ga zadnjič dopolnili leta 1997. Drugi je pritisk Pošte, saj psi pogrizejo več kot šest tisoč poštarjev na leto.

Zakon o nevarnih psih ne prepoveduje nobene pasme, za štiri pa veljajo stroge omejitve. To so ameriški pit bul terrier, argetinski pes, ki mu rečejo tudi argentinska doga, japonski borbeni pes tosa, znan kot sumo pes in brazilska fila. Za kršitev omejitev, kot je obvezen nagobčnik na javnem kraju, sta predvidena zaporna in denarna kazen do dva tisoč funtov. end optional).

Kritiki tega zakona že dolgo trdijo, da ne obravnava največjega problema: nevarnih lastnikov psov. Kraljevo društvo za preprečevanja okrutnosti do živali poudarja, da bi se moral zakon osredotočiti na vse številnejše lastnike, ki agresivno vzgajajo pse, da ti postanejo njihov “statusni simbol” ali “oborožitev”.

Najhujši in najnovejši dokaz tega zadnjega je trenutno sojenje morilcem šestnajtletnega Christopherja iz Lambetha v Londonu, članom najstniške tolpe. Dva psa, s katerimi so bili “oboroženi”, sta Christopherja aprila lani, ko je poskušal pobegniti, ujela, vrgla na tla in pogrizla, preden so ga člani tolpe šestkrat zabodli z noži. Priče so njihove vedenje in ravnanje primerjali s tropom krvoločnih živali.

obisku v Ljubljani,

Ura je pozna in jaz sem pošteno zmahan. Danes sem se vrnil s kratkega, šestdnevnega obiska v mrzli s snegom pobeljeni Ljubljani (kako je lepa v pravi zimi, posebej lepa pa je bila v četrtek, ko je posijalo sonce, najbolj v mojem Trnovem), med katerim sem počel marsikaj zanimivega.

Bilo je kratko in sladko, predvsem pa sem se pošteno nadelal, in žal mi je, da mi je zmanjkalo časa za druženje s prijatelji, ki sem si ji želel srečati. .

Mimogrede - kot vedno je bil let od Ljubljane do Standsteada veliko krajši (dve uri in petnajst), kot je bilo »cjazenje« z vlaki od Standsteada do Wimbledona (dve uri in pol).

Morda ste, morda niste slišali, ali prebrali, da so me izbrali za enega izmed treh »sodnikov« slovenske verzije televizijske tekme talentov Slovenija ima talent, kar pomeni, da bom kmalu vsak vikend v Ljubljani, tja do začetka junija, ko bo velike finale.

Posneli smo kratek promocijski filmček, ki ga boste lahko kmalu videli (če boste hoteli), neštetokrat so me pofotkali, dal sem kup intervjujev, v katerem so me spraševali, ali bom v tričlanski žiriji Simon Cowell in tako naprej…

Bilo je naporno, vendar zabavno. Veselim se tega novega izziva, in veselim se pogostih obiskov v Ljubljani in… v naprej odklanjam ves morebitni cinizem, povezan s talenti Slovencev, ki sem ga že tu in tam zasledil, ko sem omenil kaj bom kmalu počel sedem vikendov zapored.

V London sem se vrnil še z enim močnim vtisom, ki so ga name naredili politiki. Jezus Kristus!!! Pa kaj je to? Patetične tragikomedije povampirjenih, ki mislijo, da se svet vrti okrog njih, zaradi nji in za njih? Po svoje je to resničnostni šov brez primere…

cerkvenih seks nasvetih,

Anglikanska cerkev je nekaj posebnega. V svojih vrstah ima očitno tudi seks izvedence, ki so sestavili kar dober seks vodič za vernice…

V brošuri z naslovom Growning together, ki naj bi bila namenjena samo poročenim parom, je vrsta nasvetov o zakonskem seksualnem življenju. “Seks ni nekaj porednega, ampak nekaj svetega in čudovitega in nekaj, kar je potrebno praznovati. Kot vsako drugo veščino, se je tudi seksa potrebno naučiti. Boditi učitelj drug drugemu,” svetuje anglikanska cerkev.

V brošuri je tudi primer para, ki je bil skupaj leto in pol, pa žena ni in ni zanosila, čeprav sta si želela otroka. Izkazalo se je, da nista niti enkrat imela “polnega spolnega občevanja”, ugotavljajo avtorji 120 strani dolge brošure, katerih cilj je – kot priznavajo – z boljšim seks življenjem parov ustaviti vse številnejše ločitve v Angliji.

seks dolgovih,

Koliko denarja zapravite za seks? Da ga ne? To vi mislite…

To, da je Britanija ena izmed najbolj zapufanih držav z najbolj zapufanimi državljani, ki so se zadnji dobrih deset let pufali in pufali, ni nič novega. Novo pa je nekaj drugega:

četrtina Otočanov, ki odtipkajo vročo telefonsko linijo, namenjeno tistim, ki imajo težave zaradi (pre)zadolženosti, priznava, da so v denarnih težavah deloma tudi zaradi zapravljanja za… seks.

To je tretji največji razlog za “zapufanost”. Prvega tvorijo trošenje za alkohol in mamila, drugega odvisnost od nakupovanja, tako imenovani, “šopoholizem”, tretjega pa… seks. Četrtina ljudi, ki so želeli strokovni nasvet zaradi zadolženosti, je dejala, da zapravlja denar za pornografijo v različnih oblikah (članstvo na spletnih portalih, vroče telefonske linije in tako naprej), ali za obiske v striptiz klubih, ali za obiskovanje javnih hiš oziroma plačevanje za seks s prostitutkami različnega “razreda”.

Vrsta pomoči potrebnih trdi, da je že tako obsedena s seksom, da ne morejo delati. Nekateri so zaradi te obsesije že izgubili tudi službe. Nekateri so v težavah, ker so morali plačati odškodnine za resnično ali izmišljeno spolno nadlegovanje. Največ “izdatkov” s seksom imajo samski moški, vendar so med zaradi seksa zadolženimi ljudmi tudi poročeni moški in ženske in ločenke…

in o besedi, ki ni konj.

Kako začeti dan, da opraviči stari pregovor o tem, da se po jutru dan pozna? Če mene vprašate: ni boljšega uvoda v novi dan kot je seks! Po drugi strani pa tudi ni boljšega

zaključka dneva kot je seks. Kaj pa noč ima svojo moč? Tudi sredi noči se je lepo prebuditi in…. Nekatera “primitivna” plemena to počnejo noč za nočjo, tudi večkrat oziroma vsakič, ko se zbudijo. Kaj pa pozno popoldne, posebej okrog pol šestih, ko so ženske nabolj dovzetne za stvar?

Da se ne bom izgubil: to, kar sem hotel povedati je, da je jutranji seks zadnje čase zelo “in”. So pari, ki trdijo, da je jutranji seks rešil njihova razmerja. Zjutraj smo res spočiti in polni nove energie (zvečer številni zmotno mislijo, da ni dobro seksati, ker so utrujeni in imajo za seboj stresni dan). Jutranji seks je zelo dober za dobro celodnevno počutje in telovadba, ki koristi tudi telesu…

V najnovejši britanski raziskavi o jutranjem seksu je zelo veliko različnih zgodb.

“Ženo sem zvečer nehal prosjačiti za seks. Zjutraj je vedno za seks,” pravi eden izmed vprašanih.

“Moški so zjutraj zelo željni seksa. Jaz ne. Zjutraj grem rada takoj pod prho,” pravi ena izmed vprašanih.

“Zadnje, česar si želim zjutraj je, da se moj več kot stokilski mož spravi name. Mine me celo veselje do zajtrka,” pravi še ena nasprotnica jutranjega seksa.

obisku v Sloveniji,

“Dober večer, žeton za avtobus, prosim,” sem nocoj okrog sedmih zvečer v kiosku pri Nami v Ljubljani rekel gospe v kiosku, ki me je pogledala kot bi jo spraševal za nekaj, česar ni, preden mi je povedala, da žetenov za autobus dejansko ni več…

“Koliko pa stane autobus?” sem jo vprašal. Predem mi je odgovorila, se je nasmehnila in dejala: “Ah, zdaj pa vem, vi ste gospod Kastelic iz Londona, a ne?”

V enem letu, kolikor me ni bilo v Ljubljano (prvič odkar sem se preselil na Otok se je zgodilo, da me ni bilo v Slovenijo toliko časa), se je v vsakdanjem življenju še marsikaj spremenilo, marsikaj bolj pomembnega kot je ukinitev žetonov za avtubus. Bom še videl.

Kaj hočem povedat’? Da sem po dolgem času spet “doma” (v Ljubljani). Ker sem šele prišel (sinoči iz Trsta - kaj mislite zakaj iz Trsta?), bom o tem, kaj bom počel slab teden, kolikor bom tukaj, in kaj vse sem doživel, “poročal” prihodnji petek.

Danes sem večji del dneva, kot bi bil “doma” (v Londonu), delal…in šele zdaj prišel do interneta in priložnosti za tole pisanje, še preden bo konec petka.

Jutri se bom spravil h komuniciranju z vsemi, ki bi jih rad srečal in spet ugotovil, da je to nemogoče.

Kako bom to opravil? Predvsem s tekstanjem, kar je “doma” (v Londonu) oblika komikacije, ki v mojem primeru že zaostaja za komuniciranjem prek Facebooka, zame pomembno obliko komuniciranja.

tekstanju,

Ker sem ravno omenil tekstanje…

Nova slavna žrtev “pokvarjenega kurčka”, na katerega je bil (ker sem ga omenik prejšnji teden), tako hvalevreden odziv, superzvezdnik Tiger Woods, je zame najnovejši dokaz, da ni problem seks z ženskami, ki niso tvoja žena, ampak “tekstanje” z njimi oziroma dogovarjanje za seks in opisovanje seksa. Nezvesti moški imajo to neverjetno potrebo po tem, da pošiljajo packaste tekste svojim ljubicam ne da bi pomislili na to, da jih bodo shranile in nekoč z njimi dokazovale afere, kar posebej rade – za denar in slavo – delajo ljubice slavnih moških. Kaj vse je napisal angleški nogometaš David Beckham napisal svoji ljubici Rebecci Loos.

Eden izmed njunih dialogov je bil:

On: Shrani vso to svojo energijo za kur…

Ona: Jet rd?

On: Zelo, zelo trd, ker mislim na tvoje joške in tvojo pičk…

Ona: Se spomniš ko si me zadnjič vsepovsod lizal. Nikoli prej mi ni prišlo tako močno.

On: Nekaj delam medtem ko mislim na tvojo pičk…

Ona: Si drkaš kur…? Čutim ga globoko v svoji pičk…

On: Komaj čakam. Kje in kdaj?

Ona: Jaz sem vedno prosta.

To je morala biti Victoria Beckham besna, ko je brala te v britanskem tisku objavljene dialoge njenega moža z ljubico, ki jo je vedno zanikal.

umazanem tekstanju,

Zdi se, da imajo umazano tekstanje, ki je spravilo v težave že marsi kakšnega, posebej radi športniki in nogometni igralci.

Angleški igralec John Terry je videti precej bolj resen tip kot je David Beckham in ni videti kot “pokvarjenec”, pa je leta 2005 vseeno samo sedemnajstletni ljubici Jenny Barker pošiljal zelo umazane tekste.

“Srečala” sta se, ko je parkiral svojega bentleya in izmenjala telefonske številke. V svojih tekstih jo je spodbujal k samozadovoljevanju, jo prosjačil za njene gole fotografije in ji opisoval kaj ji bo vse delal.

in o besedi, ki ni konj.

Ko je ob priliki Jenny Terryiju ob priliki omenila, da je s svojo rjavolaso prijateljico, ji je napisal:

“Rad bi vaju pofu… obe. Nihče vaju ne bo tako dobro pofu… kot vaju bom jaz. O, moj bog, kako rad bi vaju pofu… in vaju gledal, ko druga drugi ližeta pičk… in potem sesata mojega kur… Hočem, da mi ena od vaju sesa kur… druga pa liže jajca. Tako vaju bom pofu… kot vaju ni še nihče.”

Kaj reči!?! To, da pisatelj John Terry ne bo. In to: pazite kaj in komu tekstate.

o vrnitvi “dobrega vremena”,

Pa imamo namesto bele zime sredi januarja spet deževno jesen. So morali vsi, od dragega vodje GB navzdol, toliko čvekati o tem o “najslabšem vrememu v zadnjih tridesetih letih”? Morda so s svojim čvekanjem pomagali pri vrnitvi “dobrega” vremena: dežja in zvišanja temperatur, ki grozijo s poplavami.

O “vremenu”, ki me do preselitve na Otok v bistvu nikoli ni zanimalo (tukaj vreme tako zelo vpliva na življenje, da te mora animati), samo še tole (pol’ bom pa nehal težiti z vremenom) samo v Britaniji se lahko zgodi, da zaradu “preveč snega” zaprejo smučarski center. Zaradi “preveč snega” so ta teden za en dan zaprli škotski smučarski center The CairnGorm Mountain (o zimski pomehkuženosti Otočanov sem ta teden pisal v Dnevniku: http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042329792)

o bančnih nagradah,

Britanska tema tedna so spet obscene bankirske nagrade. Bankirji očitno še vedno živijo na drugem planetu, na katerem nimajo niti najmanjšega občutka krivde ali vsaj sokrivde za finančno krizo in recesijo, ki se je izvalila iz nje in bi radi živeli, delali in se nagrajevali kot se ne bi zgodilo nič (business as usual!).

Pred vrati je oznanitev lanskega dobička bank in nagrad, za katere so se odločile kljub vsem poskusom politike, da bi se jim vsaj letos odpovedali.

Nagrade branijo s trditvijo, da bodo “najboljši ljudje” (beri: najbolj pohlepni) zapustili največje banke, če ne bodo dobili nagrad. Malo bi jih odšlo, in če bi odšli v manjše banke, ki niso dovolj velike, da jim vlada ne bi dovolila propasti, je to dobra novica za vse nas…

Najbolj nezaslišana pa je trditev, da si – zaradi bistva kapitalizma – nagrade zaslužijo zato, ker so poslovali z dobičkom. Narobe! V letu 2009 so britanske banke poslovale z dobičkom samo zato, ker jih je vlada rešila z davkoplačevalskimi milijardami in dokapitalizacijo(reševanje bank je do zdaj stalo skoraj 1.000 milijard funtov), ki ima smisel samo, če dobiček ohranijo (in povečajo likvidnost bank), ne pa razdelijo.

Poleg tega: če bi vlada zares kapitalistično ravnala, velike večine velikih bank ne bi bilo, ker bi propadle.

Bomo videli kolikšne bodo nagrade, saj je tri izmed največjih britanskih bank (Barclays, HSBC in Royal Bank of Scotland) grdo presenetila novica iz ZDA, da bodo morale v naslednjih desetih letih ameriškim davkoplačevalcem vrniti skupaj približno 11 milijard dolarjev.

Predsednik Obama se je namreč odločil uvesti poseben “superdavek”, s pomočjo katerega naj bi banke, ki poslujejo v ZDA, vrnile vsaj del davkoplačevalskega denarja, s katerim jim je pomagala vlada med krizo finančnega sistema (90 od 700 milijard dolatjev). Barclays, na primer, čaka plačevanje 680 milijonov dolarjev na leto.

Obama je dejal, da jet a davek posledica “masivnih dobičkov in obscenih nagrad” bank, ki so “dolžnice ameriškega naroda”. Wall Street hoče kaznovati, da bi preprečil pretiravanja in zlorabe v prihodnosti.

“Naš denar hočemo nazaj. In dobili ga bomo, do zadnjega centa. Vrnitve v stare čase ne bo,” zatrjuje Obama.

o krivdi Titove Jugoslavije,

Čeprav je veliko vprašanje, ali se bo to res zgodilo, bi si želel, da bi tudi naš dragi vodja GB kdaj podobno popizdil nad bankirji kot je, na primer, Stephen Hester, šef skoraj povsem podržavljene banke Royal Bank of Scotland, ki bi propadla, če je ne bi rešila vlada.

Ta kaco je med pričanjem pred člani finančnega odbora parlamenta, ko so govorili o njegovi pravljični nagradi, zelo potihem priznal, da sta celo njegova starše mislila, da je njegov nagradni paket, vreden 10 milijonov funtov, prevelik…

In kdo naj bi bil kriv za prepričanje vodilnih bankirjev, da si zaslužijo takšne vrtoglave nagrade? V današnjem Timesu je odličen članek, v katerem avtor Anatole Kaletsky, piše, da so bankirji ”markisti, ki si prilaščajo nagrade”. “Zakaj so finančniki mislili, da se lahko nekaznovano tako bogato nagrajujejo?”, se sprašuje Kaletsky, ki ponuja zelo zanimiv odgovor: “Odgovor leži v Titovi Jugoslaviji”! Preberite, članek je super! Sam sem o njegovi teoriji napisal članek za jutrišnji Dnevnik.

(http://www.timesonline.co.uk/tol/comment/columnists/anatole_kaletsky/article6987060.ece)

o Facebooku,

Ste na Facebooku? Jaz sem premagal začetno nezanimanje in zadržanost do virtualnega prijateljevanja in se imam, kadar sem gor, kar nisem vsak dan in nikoli več kot pol ure, dobro.

Spoznal sem vrsto zanimivih ljudi, ki jih drugače zelo verjetno nikoli ne bi spoznal. Veliko bi jih rad srečal tudi v živo. Nekaj sem jih že…

Prijateljstvo sem potrdil že 5.000-im, kar je maksimum. Več sto jih čaka na potrditev, ker še nisem raziskal, kako naj potrdim tudi njih….

Seveda mi ugaja, da je med prijatelji veliko lepih in seksi prijateljic…

Priznam, da sem se sprva odločil, da grem na FB zato, da sem postal (preračunljiv) prijatelj svojima starejšima otrokoma, Adrianu (20) in Annabel (18), ki, kot večina njunih vrstnikov, vsaj v Britaniji, FB uporabljajo za dogovarjanje in “publiciranje” svojega družabnega življenja, za zafrkancijo, za osvajanje, za opravljanje… Zakaj preračunljivi prijatelj? Zato, da bi bil bolj na tekočem, s kom se družita, kam hodita, kaj počneta! In sem veliko bolj na tekočem.

Bolj na tekočem so seveda tudi fantje, punce, možje, žene, delodajalci, politiki, tržniki, sociologi, psihologi, zlonamerni ljudje, čisto pravi kriminalci, pa kakšen morilec…

o zapeljevanju na FB,

Zakaj sem se spomnil na FB? Zato, ker na Otoku odmeva časopisna izpoved dobrih trideset let stare Stephanie Davies, ki je svojega nekdanjega 44-letnega moža in očeta njenega otroka sumila, da ji je nezvest, Ujela ga je s pomočjo FB, na katerem je delal vse za to, da bi 21-letno ne ravno bistro seksa potrebno blondinko Lauro prepričal, da bi šla v posteljo.

Ker je imel možgane očitno med nogama ni niti enkrat ničesar posumil. Šele ko se je dobil z umaznano Lauro, ki se mu je odkrito ponujala, je ugotovil, da je bil to ženin drugi jaz, s katerim ga je zvabila v past. Ko ko je osvajal na FB ji je zaupal ne samo to, da ima ženo, ampak tudi ljubico, Avstralko, s katero se namerava poročiti, ko se bo iznebil žene, in se preseliti v sončno Avstralijo. Izvedela je tudi, da je “njegova avstralska punca” prišla v Britanijo za šest tednov… in tako naprej.

To je Stephanie zelo zabolelo, saj sta se pogovarjala o selitvi v Avstralijo…

Ni presenetljivo, da o njem malce neodraslo govori kot o SXH (Stupid Ex Husband – Neumen nekdanji mož) in BFL (Big Fat Loser – Velik debeli luzer). Kaj vse je ta bimbo razlagal «neznanki», ki se je res pretvarjala, da je ne ravno bistra 21-letna blondinka in, kot priznava, se mu odkrito seksualno ponujala!

Da ne boste rekli, da niste bili opozorjeni. Previdno!!!

Nekateri pravijo, da sta za njuno ločitev kriva Facebook in internet, drugi, da je kriva nesramna past, ki mu jo je nastavila… Ne! Kriv je, kot ponavadi, Wicked Willy, Pokvarjeni Kurček.

(http://ecx.images-amazon.com/images/I/51BET764VBL._SL500_AA240_.jpg)

in o besedi, ki ni konj,

“Kaj pa zdaj? Nič! Brez panike! Seksajmo naprej! Čim več seveda. In ne mislimo na točke. Če pa želite še naprej iskati točko G, jo iščite od zadaj, z glavico in ne s preglobokimi sunki,” je bila moja reakcija (v kolumni) na trditev skupine britanskih znastvenikov z londonske univerze, da ni nobenega dokaza za obstoj točke G oziroma, da utegne biti točka G plod ženske domišljije, ki so ga spodbujale ženske revije in seks terapevti. Sam mislim, da obstaja, pa tudi, da je večina žensk nima (več morda kdaj drugič). Če ne veste o čem govorim, nič hudega (v kolikor ste ženska in vam redno prihaja)!

veliki zmrzali,

Kako uživam, vsakič, ko mi, vsaj v naši soseski, kjer še niso pokvarili snega s soljo, škriplje sneg pod stopali, ko zjutraj spremljam Aaroma v šolo, in ko v sončnem vremenu vdihavam mrzel wimbledonski gorski zrak!

In kako se jezim, ko britanski kolegi pišejo in govorijo o tem, kdaj je bilo pozimi zadnjič tako “slabo vreme”. Slabo? Ni slabo, prej dobro in lepo, in zimsko, in mrzlo.

Vsakič je ista zgodba: že nekaj centimetrov snega in temperature do tri pod ničlo pa je kriza. Kaos v cestnem, železniškem in letalskem prometu. Vsi galamijo zaradi poledenih pločnikov, na primer. Pa jih je kdo “skidal”, ko je snežilo in ko je negalo snežiti. Malo kdo, zelo malo kdo! V naši soseski sem bil edini z lopato v roki!

Mislim… v Londonu je bilo na tisoče zaprtih šol in na tisoče ljudi ni moglo priti v službo, pa je zapadlo manj kot deset centimetrov snega, dnevne temperatire pa so bile okroh ničle. Nekaj drugega so odročni kraji na severu Anglije in na Škotskem, kjer imajo veliko več snega in veliko nižje temperature: do minus 22.3, kar je menda nov rekord!

Kako sem s sinovoma uzival, ko smo se kepali in postavili snežaka pred vrati! Wimbledon je bil pravljično lep!

( http://www.facebook.com/people/Branko-Brane-Kastelic/1007311238#/album.php?aid=2043707&id=1007311238)

velikem škandalu,

Ni boljšega škandala kot je dober politični seks škandal. Tako dobrega kot ga trenutno doživlja Severna Irska ni bilo že zelo, zelo dolgo. Glavna akterka je tokrat političarka, ženska, žena vodilnega politika…

To, da sta zelo verna desničarja ju ni motilo pri tem, da sta postala zvezdniški zakonski par lanskega velikega škandalu s poslanskimi izdatki. Mislim… samo politiki so lahko tako pokvarjeni in pohlepni (poleg bankirjev, ki mislijo, da so od boga dani “masters of the universe”).

Vedno znova me še vedno lahko presenetijo. Kot Iris in Peter Robinson, “šefa” donosnega družinskega nepotističnega političnega podjetja. On ima tri položaje, za katere dobiva tri plače: severnoirski prvi minister, poslanec severnoirske skupščine in poslanec britanskega parlamenta (po 79.393, 47.904 in 71.985 evrov), ona ima dve, za kateri dobiva dve plači: poslanka severnoirske skupščine in poslanska britanskega parlamenta (47.904 in 71.985 evrov). V zadnjem finančnem letu sta – s plačami in “izdatki” pridelala neverjetnih 635.730 evrov.

Na dobrih davkplačevalskih plačah sta tudi njuna sin in hčerka, ki oba delata za ata Robisnona (hčerka kot “manedžerka” njegovega urada, sin kot njegov parlamentarni “asistent”).

novi gospe Robinson,

Dvojna poslanka Robinson je pred desetimi dnevi presenetila vse, ko je sporočila, da bo zapustila politiko “zaradi stresa in napetosti”, ki ga prinaša “javno življenje”.

Javno življenje? Od včeraj vemo, da je šlo za posledice njenga izvenzakonskega seksualnega življenja. Gospa Robinson je pred letom in pol dajala dol’ takrat komaj devetnajtletnega fanta (naključje je hotelo, da ima enak priimek kot znamenita filmska gospa Robinson, ki je v Diplomirancu zapeljala 21-letnega Benjamina).

Koliko let ima severnoirska gospa Robinson? 60. To pomeni, da jih je imela pred letom in pol, ko je dajala dol’ devetnajstletnika, 58 let in pol. Zakaj pa ne! Domnevam, da je imel gospod Robinson – zaradi treh služb – premalo časa za seks!

Problem je v tem, da so njena opravičila in pojasnila enako bebava kot so, kadar politike ujamejo s hlačami na kolenih.

Afere ni imela zaradi čustev, ali, bog ne daj, zaradi seksa. Krivo je bilo vse drugo, od njene duševne bolezeni (depresija, zaradi katere naj bi poskusila narediti tudi samomor) do njenih dobrih namenov.

Devetnastletnika je tolažila zaradi smrti v družini… Je beseda dala besedo in ga je, še preden je vedela, kaj se dogaja, imela noter? In ko ga je že imela noter, zakaj bi ga dajala ven?

In kaj naj bi pomenilo, da je “prijatelje spodujala pri tem, naj mu priskrbijo finančno pomoč pri poslovnem projektu”, kot je napisala v javnem opravičilu. Danes vemo, da mu je priskrbela 50.000 funtov posojila za otvoritev restavracije…

Na kratko, političarske niso nič manj pokvarjene kot so politiki…

in o besedi, ki ni konj,

Pa kako debelo kožo imajo! Gospod prvi minister in dvojni poslanec Peter Robinson je na jokavi tiskovki trdil, da je ženo, ki jo je moral do zdaj večkrat braniti v javnosti zaradi njene vročične kritike homoseksualnosti, najprej nameraval zapustiti, potem pa se je premislil, tudi zato, ker ji je, po njegovih podatkih, odustil tudi sam…bog.

“Rad imam svojo ženo. Vedno sem ji bil zvest. V duhu ponižnosti in kesanja je prosila za moje odpuščanje. Prevzela je odgovornost za svoja dejanja in odpustil sem ji. Bolj pomembno je to, da vem, da ji je odpustil tudi bog.”

Politiki imajo dobre zveze, nekateri očitno tudi z vsemogočnim…

Je na njegovo odpuščanje vplival tudi politični trenutek, saj je Robinson vodja navečje protestantske stranke Demokratične unionistične stranke, ki jo, kot vse druge stranke, enkrat do 2. junija čakajo volitve novega britanskega parlamenta?

treznem prehodu v novo leto,

Nisem hotel biti “šilferderber”, pa sem bil: prvič po – ne vem koliko letih – sem brez en same kapljice alkohola pričakal novo leto.

Dva dni pred novim letom sem se sredi noči prebudil z veliko oteklino na nepravem mestu. Pa še zelo boleča je bila. Grenolom, povezan z delom zobovja, ki se ga ni še ni dotaknil noben zobozdravnik…

Še vedno se ga ni! Moj zobozdravnik je bil “zaprt”. Prav tako oba druga zobarja v Wimbledonu, za katera vem. S svojo zdravnico sem lahko na kratko govoril vsaj po telefonu in v lokalni lekarni mi je naročila antibiotike, ki sem jih dobil popoldne. Očitno “neprave”, kot sem ugotovil, saj so sprti z alkoholom, pa tudi kup neprijetnih stranskih učinkov sem prebral na navodilih…

In tako sem pričakal novo leto doma, v družbi treh petin družine, None (tašče), ki je pri nas na obisku, in treh prijateljskih parov (slovenskega, angleško-italijanskega in danskega), ki se prej niso poznali med seboj, in opolnoči nazdravil z vodo v kozarcu za penino, niti malo euforičen, ker je bilo groznega leta 2009 konec in ker se je začelo novo leto, ki ne more biti veliko boljše, in novo desetletje, ki bo… kdo ve kakšno.

Bil sem dobesedno siten, kar nisem nikoli, no, zelo malokrat, ponavadi samo takrat, kadar mi nekaj manjka.  Ponavadi zabavam družbo, zdaj sem bil nehote špilferderber. Ne zaradi nepitja, saj včasih tudi po teden ali dva ne pijem alkohola, pa nisem zato ne siten, ne špilferderber, ampak zaradi kljuvajoče bolečine, ki je nisem mogel ignorirati, paracetamoli pa je niso odpravili…

Malce sem poyabil nanjo, ko sem Danki Pii pokazal svoji novi sliki, ker sem se spomnil, kako dobre slike imajo pri njih doma. Prvič mi je razkrila, da so številne njene oziroma, da tudi ona slika. Do zdaj sem mislil, da ta “dobra” naravna blondinka samo dobra kuha (res fantastično kuha in zaradi nje sem se navdušil nad nekaj primerki danske hrane). Razgovorila sva se o različnih tehnikah slikanja in slikarstvu na sploh.

Drug zanimiv trenutek je nastopil, ko sta prišla soseda, italijansko-angleški par, in je nekdo rekel Marku, “a vi ste torej Anglež?”, on pa s ciničnim tonom, čeprav nasmejan, rekel: “Ja, jaz sem nekaj precej redkega v naši soseski: Anglež!” Ja, tujci smo jih preplavili, ne samo v Wimbledonu… in včasih bi rad vedel, kaj si prijazna molčeča večina zares misli o nas.

Opolnoči sem sitno gledal prvo polovico londonskega ognjemeta na televiziji, drugi polovico pa s tamalim sinom Aronom in njegovima malima danskima prijeteljema skozi strešno okno moje delovne sobe na podstrehi.

Komaj sem čakal samo eno: odhod v posteljo. Dočakal sem jo ob pol dve zjutraj. Prišel je prvi dan novega leta in petek in dan za metek in jaz sem, po pravici povedano, povsem pozabil na blog, in na vse drugo, ves blažen, ker me je prenehalo boleti zobovje, sem večji del dneva slikal, gledal stare filme na televiziji in pil čaj (se mi je res poslabšalo!?!)…

skrbeh,

Pričakovanje novega leta ni minilo brez zelo določenih skrbi, ki so se začele odkar ga starejša otroka, dvajsetletni Adrian in osemnajstletna Annabel, ne pričakujeta doma.

Zakaj? Zato, ker silvestrujeta z večinoma angleško družbo vrstnikov, ki praznuje na zelo angleški način: posebej fantje, ki, kadar pijejo, pijejo “do konca”, ker hočejo biti zares “smashed” (najboljši prevod: pijani kot opice, tako pijani, da ne vedo zase, drugače ša smashed pomeni razbit, uničen, raztreščen in podobno).

Vsakič se domislijo kakšne nove oblike pitja in kakšne nove neumnosti, ki jo počnejo pijani. Pred dvema, tremi leti je bil to tako imenovani “bush jumping”: pijani so se metali v grmovje ob cestah in drugod, ne da bi vedeli, kaj je v njem (pod njim, za njim). Poškodbe so bile številne. Zdaj je menda to… “šport”.

Adrianova družba, vse sami fantje (punce tistih, ki jih imajo, so praznovale ločeno), je zadnji dan leta praznovala tudi rojstni dan enega izmed fantov, pri katerem so tudi prespali.

V diskoteko, kot mi je utrujeno povedal, ko se je vrnil domov prvega proti večeru, so odšli napravljene v “builderje” (zidarje in druge gradbene delavce). Kaj je to pomenilo? To je, med drugim, pomenilo majice brez rokavov (bilo je pod ničlo), in čalade na glavah, to pa, med drugim, da je moral slavljenec, popiti polno čalado mešanice različnega alkohola, ki so ga vanjo zlili prijatelji… Naenkrat!

Kako me ne bi skrbelo!!!

Ne da bi pomislil na vse druge redne vikend prizore v središčih britanskih mest, ko zaprejo diskoteke: pretepi, v katerih pogosto zapojejo noži, prepiri s policijo, na pol gole mlade punce, ki ali bruhajo ali seksajo za kakšnim vogalom!

Annabel, ki je bila videti super v zelo kratki obleki, nisem in nisem mogel preprečiti, da ne bi šla praznovati prihoda novega leta brez ”žab” (Nobena prijateljica jih ne bo imela, je vztrajno ponavljala), čeprav je bilo blizu nič stopinj. Zelo “angleško”: poleti in pozimi hodijo dekleta pa tudi številne odrasle ženske približno enako oblečene…

Prepričal sem jo vsaj to, da si je za pot do zabave obula čevlje brez pet (in čevlje z vrtoglavo visokimi petami, na katerih si je že enkrat že poškodovala gleženj, je vzela s seboj). Pa še peljal sem jo k prijateljici, pri kateri so se punce in fantje dobili pred odhodom v diskoteko v Fulhamu, kjer so najeli posebno veliko sobo (15 funtov na glavo za vstopnino), zaradi česar me je malo manj skrbelo… Domov je prišla (pridna punca) okrog petih zjutraj!

novo leto, stara “kultura”

Pravi zimski mraz, ki je letos povečal moje skrbi za noboletno noč ta velikih dveh, ni preprečil številnim kot opicam pijanim mladim in manj mladim Britancem pijanim obležati na pločnikih in ulicah, tudi v snegu…

Poglejte si nekaj prizorov, ki mi vsako leto povzročajo skrbi, v članku enega izmed dnevnikov, pa boste zelo dobro vedeli, kaj mislim…

(http://www.dailymail.co.uk/news/article-1239836/New-Year-celebrations-turn-ugly-revellers-drink-excess.html)

in o besedi, ki ni konj.

Danska “slikarska kolegica” Pia me je, ko sem ji pokazal svoji novi sliki (prejšnje novosti je že videla) vprašala, ali slikam samo akte?

“Ne, ne, jih pa najraje slikam, posebej če imam živ model,” sem priznal resnico.

(Če želite videti sliki, ki sem ju naslikal včeraj in ju imenoval The Bush ladies, kliknite in poglejte prvi dve : http://www.facebook.com/people/Branko-Brane-Kastelic/1007311238#/album.php?aid=2040448&id=1007311238)

miru,

Kakšen mir je (bil) danes!!! Popoln. V naši na pol zapuščeni soseski, v Wimbledonu, v Londonu, na Otoku… Na božični dan ne vozijo ne avtobusi, ne vlaki, ne podzemeljska! Velika večina Otočanov je doma, za štirimi zidovi in se vdaja jedači (pojedli so deset milijonov puranov – na naši mizi ga ni bilo), pijači, gledanju televizije (del železnega božičnega programa so kraljičin božični nagovor in izbrane bondijade), lenarjenju…

Božič v Londonu imam rad prav zaradi miru, ki je toliko bolj miren zaradi cirkusa zadnjih dni pred božičem, ki ga narekuje britanska nerazumna obsedenost z božičnim obdarovanjem.

Letos je bil še toliko bolj miren zaradi nepričakovanega cirkusa, ki nam ga je na Otoku prejšnji vikend in prve dni tedna prinesla zima, ko je pokazala zobe. Sneg, poledica, zaprta letališča, zaprt predor pod Rokavskim prelivom… so povzročili velik kaos.

Otočani, ki so hoteli na tuje, in tujci, ki so se hoteli vrniti domov, so se v polni meri prepričali, kako težko je zapustiti Otok, če lahko računaš samo na najstarejšo obliko potovanj na evropsko celino, na trajekte. Če se začneš resno poglabljati v to, lahko postaneš dobesedno klaustrofobičen.

V torek zvečer je znežilo kot za stavo. Z otroci sem sem se kepal in postavil snežaka pred vrati. Danes na sneg spominja samo še kupček snega, ki je ostal od mojega meter in pol visokega snežaka. Še vedno je mraz. Danes je bil sončen dan, vrhunec dneva – poleg jutranjega odpiranja daril - sta bila sprehod v Wimbledon Common, do katerega se je protrudila samo peščica wimbledončanov, in, v mojem primeru, pinta piva v enem izmed pubov v Wimbledon Villageu, ki so bili odprti to treh popoldne. .

Letos je 24. decembra žal zaradi različnih razlogov odpadlo običajno smučanje pod kupolo v Milton Keynesu nad severnim Londonom, v katerem smo se leto za letom nasmučali, ker nas – zaradi priprav drugih na večerno pojedino – nikoli ni bilo več kot dvajset, ne več kot trideset…

intervjuju leta in zarezah,

Tale ne več kot tridest me je spomnil (ker se mi danes, priznam, zares ne ljubi pisati o čem novem) na najbolj zanimiv intervju leta s politikom. In njegove zareze.

Katere zareze imam v mislih? Tiste navadno nevidne nezarezane na posteljnem vzglavju, ki označujejo število seksualnih partnerjev, ki jih ima večina v glavi, nekateri pa tudi na drugih krajih, na primer v osebnih dnevnikih.

Intervjuiranec je bil poročeni vodja liberalnih demokratov Nicka Clegga, intervjuiral pa “znameniti” Piers Morgan. Ko sem ga prebral sem napisal:

Poročeni Nick je v nedavnem intervjuju o sebi zelo verjetno povedal veliko več kot je nameraval, ko je beseda nanesla na seks, potem ko je dejal, da je žena Miriam, ki je španskega rodu “definitivno največja ljubezen njegovega življenja” in da je bil, preden je srečal njo, dvakrat zaljubljen.

kakavosti in količini v postelji

Že prvo vprašanje seks kviza je bilo zelo “konkretno”: se ima za “dobrega v postelji”? Težko vprašanje, posebno za politika, ki mora misliti na odziv volivcev in volivk, posebno za šefa stranke, ki si želi biti veliko bolj priljubljena med volivkami kot je. Odgovor je bil “političen” in v skladu z gojenjem brezmadežnega družinskega moškega.

“Mislim, da nisem ne posebno briljanten, ne posebno slab. Edina razsodnica tega je lahko moja žena,” je dejal Nick. Kaj naj bi to pomenilo? Da je 41-letni Nick spal samo z njo? Seveda se je izpraševalec - novinarski veteran odzval z ugotovitvijo, da žena gotovo ni bila edina ženska v njegovem življenju in da je menda ja spal tudi s kakšno drugo.

“Je, prav, torej, od takrat je minilo že veliko časa,” je spravil skupaj Nick, ki ga je čakalo še težje zelo konkretno vprašanje: “O koliko ženskah govoriva? Desetih, dvajsetih, tridesetih?”

“Ne več kot o tridesetih,” je odgovoril Nick in hitro dodal, da jih je bilo veliko manj kot trideset. “Se je kakšna pritožila?» je bilo še eno težko vprašanje, posebej za politika.

“O, bog, ja, seveda!” je odgovoril in verjetno mislil, da je to tako dober odgovor, da ga ne čaka podvprašanje. Jih je bilo veliko, ki so se pritožile?

“Ne,” je bil tokrat odločen Nick, seks inkvizije pa še ni bilo konec. In kaj bi rekla njegova žena (o kakovosti seksa z njim)?

“Mislim, da je zelo zadovoljna in srečna.”

lažeh,

Nick je bil trikrat zaljubljen, zarez pa nima več kot trideset oziroma veliko manj kot trideset. Zakaj se je zavrtel ravno okrog te številke, saj mu je izpraševalec ponudil tudi številki deset in dvajset? Kaj bi si mislili o njem, če bi rekel, da je spal (samo) s tremi ženskami (v toliko žensk je bil zaljubljen)? Nič dobrega. Da laže, ali da ni “pravi dedec”? Sam zelo dobro ve, s koliko ženskami je spal. Kot ve velika večina moških, z izjemo Jacka Nicholsona, Warrena Beattyja, Micka Jaggerja in vrste drugih, ki so spali z več tisoč ženskami.

Ko gre za zareze, večina moških laže “navzgor”, večina žensk pa laže “navzdol”. Zakaj? Zaradi grde neenakopravnosti med spoloma, o kateri se (pre)malo govori: moški z visokimi številkami še vedno dokazujejo svojo možatost, ženske pa z visokimi številkami ne dokazujejo svoje ženstvenosti. Več zarez, ko ima moški na svojem posteljnem vzglavju, večji frajer je. Ne samo v očeh moških, ki ne bodo nikoli nehali meriti svoje možatosti po številu zarez, ali po številu centimetrov, ki jih namerijo od korena do vrha glavice.

Ste, po drugi strani, že kdaj slišali kakšnega moškega ali žensko za žensko, ki je spala z veliko moškimi, reči, da je frajerka? Ali še bolje: kaj bi rekli za šefico politične stranke, ki bi na vprašanje, ali je spala z desetimi, dvajsetimi ali tridesetimi moškimi odgovorila “ne z več kot tridesetimi”? Ali, če bi, na primer, gospa Clegg, v intervjuju dejala, da ni spala z ne več kot tridesetimi moškimi?

in o besedi, ki ni konj,

Ja, nekoč so rekli, da se mora moški «zdvijati» (spati z čim več ženskami), preden se poroči, da bi bil zvest ženi, ki naj bi bila, po drugi strani, devica, ali čim bolj “deviška”. Nobene logike ni bilo v tem: kako naj neizkušena ženska zadovolji izkušenega moškega. Velja tudi: kako naj neizkušeni moški zadovolji izkušeno žensko. Tudi ženska bi morala imeti vso pravico do “zdvijanja”, da je potem ko se poroči, kot bi rekli Angleži, ne bi mučilo vprašanje, ali je sosedova trava bolj zelena.

.

snežaku, ki ga ni bilo,

Mala veselja za velike in male ljudi! Danes smo se zbudili v delno pobeljenem Wimbledonu. Snežilo je!

Zdaj ko to pišem je nekaj pomrznjenega snega (mrazzzzz je!) samo še na zelenicah in avtih Razočaranje! Upal sem, da bom lahko naredil snežaka preden pride ta mali sin Aaron iz šole (ta teden sem oče samohranilec, saj je najdražja odsotna). Vedno ga, kadar pade sneg (kar ni prav pogosto), pa čeprav moram sneg nabrati po celo naši ulici – danes bi to bilo Sizifovo delo, snežak pa premičken.

Britanski vremenoslovci so postali previdnejši odkar so pred leti zvečer napovedovali nekaj močnejši veter, pa je po nas udaril orkan, ki je umoril več ljudi, ruval drevesa in prevračal avte.

Zdaj so napovedovali do 15 centimetrov (toliko ga je menda samo v Kentu, ki ni daleč, kjer so nekateri vozniki noč res preživeli v avtih). V Wimbledonu ga je zapadlo ušiv centimeter ali dva…

Vseeno sem se, ko sem opazoval debele snežinke, zavedal, kako pogrešam manj monotono vreme in vremenske čase. V Angliji imaš občutek kot bi ves čas imeli nekakšno mešanico pomladi in jeseni.

o tenisu v snegu,

Ponoči je snežilo že drugič ta teden, kar je pravi čudež…

Prvič je v sredo, ko sva z angleškim prijateljem Edwardom, fotografom Racing posta, edinega dnevnika posvečenega konjskim dirkam (prvi časopis, ki ga vsako jutro bere s konji obsedena kraljica), igrala tenis na igriščih East Sheen Commona, ki je od Wimbledona oddaljen 15 minut vožnje z avtom (ker si je ločenec Edward nedavno kupil lepo malo hiško v lepem East Sheenu)

Ja, igrala sva na prostem, pri zelo nizki temperaturi! Kar nekaj nas je, tenisačev, ki smo se zaradi krize izpisali iz predragih teniških klubov in poskušamo igrati »zastonj« ali čim ceneje. Med njimi sva tudi jaz in Edward, ki ga je precej stala tudi ločitev…

Ko sva začela so oblaki začeli pokrivati sonce. Konec prvega niza (mimogrede, bilo je 6 proti 1 zame) je začelo snežiti. Šele drugič v življenju sem igral tenis v snegu (prvič sem ga, ko sem igral za BBC-jevo moštvo v ne vem kateri londonski ligi in smo nekega januarja v nekem klubu brez pokritih igrišč igrali v pravem snežnem metežu). Drugega niza nisva končala, ker je postalo igrišče preveč spolzko (vodil sem s 3 proti nič – tenis mi gre spet bolje, ker se koleno kar samo izboljšuje) in sva občasno drsala naokrog kot na pesku…

Bilo je prelepo, prava zimska idila. Pogrešam prave zime.

Pameli v Wimbledonu,

O kateri Pameli? O Pameli Anderson seveda, upokojenki iz Obalne straže in veteranki s playboyevih strani, na katerih se je razprostrla rekordnih devetkrat.

Pnevmatična Pammy nastopa v letošnji »božični« predstavi v našem lepem, prenovljenem wimbledonskem gledališču, v katerem imamo dober spored, v veliki meri zato, ker veliko krat igralski ansambli tukaj pred lokalno publiko »vadijo« predstave, preden se predstave preselijo v londonski gledališki West End.

Kako izgleda Pammy?

Kot lutka, čeprav ima 44 let. Kot plastična lutka! Videl sem jo čisto od blizu. Na obrazu niti ene same gubice. Nikjer! Plastic fantastic! In veliko make-upa. Je lepa in seksi? Kaj pa vem!?! Meni ne. Nikoli nisem bil ljubitelj tudi naravno, kaj šele botoksiranih lutkastih žensk Nekoč sem jo rad tu in tam pogledal v Obalni straži (z izkopljenim tonom) medtem ko sem kaj delal, ona in njene kolegice – reševalke pa tekle v morje in iz morja, njihove prsi pa valovile…

V predstavi – letos so se odločili za samosvojo različico Aladina - je Pamela samo petnajst minut, povsem spodobno pleše in poje, in je gotovo najbolj sekso duh(ica) iz svetilke, kar jih je kdaj bilo.

Niti malo ni presenetljivo, da je v publiki veliko moških srednjih let, ki jih takšne predstave niti malo ne zanimajo. In da je prodaja vstopnic za »božično« predstavo, v kateri je Pammy v nekakšnem rdečem bleščečem bodyju brez rokavov, vendar tudi brez omembe vrednega dekoleteja (predstava je namenjena tudi, ali predvsem otrokom), ima pa zelo visoke, v-nogavice (po letos priljubljenih visokih v-škornjih, ki se tako imenujejo, ker so blizu v…agine), ki ji segajo skoraj do mednožja

Kot prava velika zvezda je na predstavo zamujala dva dni, saj je nastopila šele v tretji. Nastopala bo do 27-tega decembra. Zakaj je sprejela »vlogo« v lokalnem londonskem gledališču? Zato, ker potrebuje denar. Ni pa znano, koliko ga je dobila.

zapravljanju časa,

Vedno sem rad bral izide raziskav, ki naj bi nam povedale, koliko časa v življenju porabimo za to in ono. Zahvaljujoč neurofiziku Davidu Eaglemanu imamo od zdaj na voljo knjigo o tem, kako porabimo prosti čas. On jo je res posvetil Britancev, vendar smo si ljudje, po porabi časa, vsaj v Evropi zelo podobni.

Fascinantno! Ko bereš podatke o tem, koliko časa človek zapravi za takšne banalnosti kot je, na primer, iskanje izgubljenih predmetov, začneš na čas gledati, vsaj začasno, nekoliko drugače. Povprečni Otočan naj bi za iskanje izgubljenih reči porabil eno leto in tri mesece življenja – jaz jih najbrž več, posebej z iskanjem ključev, raznih dokumentov in tu in tam tudi datotek v računalniku, čeprav imam vsaj v računalniku red.

Britanci kot vsi drugi največ prostega časa porabijo za… spanje. Moški dosežejo povprečno starost 77, ženske pa 81, prespijo pa okroglih trideset let, precej več kot tretjino. Srhljivo! Glede na to, da malo kdaj spim več kot šest ur, sem pridobil nekaj let.

Kaj, mislite, je na drugem mestu? Televizija. Pred njo naj bi preživeli enajst let, kar je »samo« tri ure in 45 minut. Jaz jih precej manj, vsaj aktivno, poslušam pa Sly News, kadar pišem.

Za branje knjig medtem porabijo samo eno leto življenja, pet mesecev pa za branje revij (medtem ko sedijo na straniščni školjki).

Bilo bi presenetljivo, če bi Britanci za čakanje v vrstah porabili kaj manj kot leto in pol življenja. 51 dni življenja porabijo za odločanje o tem, kaj bodo oblekli, 18 dni za zijanje v vsebino odprtega hladilnika, 14 dni za štetje denarja, 6 dni za striženje nohtov, 2 dni za laganje (samo!?!)…

30 dni življenja porabijo samo za razmišljanje o tem, kako bi bolje izkoristili čas!

Vam kaj manjka? Seks (seveda!).

Rezultat je pošasten: seksali naj bi samo sedem mesecev življenja. Če to ni noro…

Če ste zaradi teh podatkov pomislili, da morate na novo razporediti svoj čas: vse, kar boste dosegli s tem je, da boste zapravili še več časa. Manj spanja in televizije, pa precej več seksa, pa bo vse v redu!

in o besedi, ki ni konj,

Tri moje »tigraste«.

Ne morem razumeti padlega slavnega svetnika Tigra Woodsa. Zakaj je brusil samo med seboj tako zelo podobne ženske, ki so bile poleg tega nekakšne »dirty« ali »low class« različice njegove žene, ali tretjerazredne različice Pamele Anderson!

Prav tako ne morem razumeti, zakaj se je odpovedal golfu, saj ga v težave ni spravil golf, ampak njegov Wicked Willy (Pokvarjeni kurček). Poznate kakšnega moškega, ki ga ni!?!

Svetikov ni, s(m)o samo grešniki!

božičnem vrtincu,

V bistvu sem zelo zadovoljen sam s seboj, ker me božična mrzlica, kljub že štirim božičnim zabavam, ne potegne v vrtinec, v katerem se številni vrtijo že na precej visokih obratih z vsem čezmernim: nakupovanjem, pitjem in alkoholizirano dobro voljo.

Najboljša novica pa je, da bo baje božič takšen kot si ga na Otoku najbolj želijo: bel božič.  Napovedujejo nam sneg!!!

Božič praznujem (v skladu z lokalnimi tradicijami) že dvajset let, od leta, ko sem “dobil” prvega otroka in zanj doma ustvaril božično družinsko vzdušje, ki se vrti okrog božičnega drevesa, prehrane, glasbe in daril, da v deželi, v kateri so najlepši otroški in mladostniški ljubezenski spomini vezani na božične spomine (v primeru mladih na božično zabavo, ki je zabava leta), moji otroci ne bi bili brez tega božičnega spomina, ki bi jim manjkal.

Kot otroku komunizma, ki se ne počuti oropanega, mi je božič pomenil preusmeritev z Dedka Mraza na Božička (Santo) in kar je daleč najbolj pomembno, posebej odkar sta že dva mladiča vsaj začasno odletela iz gnezda, čas ko smo skupaj, ko tiščimo skupaj kot družina, ki mi veliko, največ in vse več pomeni. Zato mi gre - pa to samo mimogrede, ker je bila o tem velika debata med laburisti in konservativci - zelo na k. novolaburistična vlada, ki hoče v imenu politične korektnosti pomanjšati pomen in vlogo, ki jo ima tradicionalna družina poročenega heteroseksualnega para z otroki za srečo otrok.

šopanju in šopingu,

Do britanskega načina praznovanja božiča imam precej ciničen odnos: to je najbolj komercializiran največji nakupovalni praznik s prepolnimi katedralami potrošništva, zaradi katerega najbolj nafu.. našopani puran. Veliko našopanih puranov… medtem ko vsepovsod vrtijo saharinske božične popevke, na marsi kakšni pisarniški božični zabavi pa se v kakšnem očem skritem kotičku na moških oseh zavrtijo in zamešajo božično euforične in bolj ali manj pijane dekleta in žene (največ afer se začne v božičnem času, največ ločitvenih postopkov v januarju).

Po britanski tradiciji prvi decembrski vikend prinese tudi prva resna božična nakupovalna dneva. Po Wimbledonu je bilo videti več “vrečkarjev” kot običajno, vendar ne toliko kot prejšnja leta. Na Oxford Oxfordu streetu z več kot 300 trgovinami, kamor pride na božično nakupovalno romanje vsako leto blizu 40 milijonov kupcev (neverjetna številka), je bilo živahno.

Ta ponedeljek, prvi v decembru, je potrdil novejšo tradicijo, saj je bil spet največji nakupovalni dan v virtualnih trgovinah: Britanci naj bi prek interneta – velika večina med službo - kupili za 350 milijonov funtov daril, in presegli lanski rekord za 20 milijonov. Ker je božič v petek, številni napovedujejo, da bodo z nakupi pa čakali do zadnjega, ker pričakujejo, da bodo trgovci zadnje dni še bolj znižali cene. Tretjina se namerava zagnati v nakupe 23-tega in 24-tega decembra.

Če je kriza prinesla kaj dobrega je to to, da na radijskih valovih, na katerih se radijski povezovalci že v normalnih okoliščinah preveč derejo, ni “tradicionalnega” kričavega odštevanja nakupovalnih dni do božiča…

božičnem drevesu,

V sredo sem v šoli ta malega sina pomagal pri prevzemanju božičnih dreves, ki jih za starše na Norveškem kupi šola (dobi jih ceneje).

Čeprav ga nismo naročili prek šole, ker ga že veliko let kupimo v isti lokalni trgovini, ki jih prav tako uvaža iz Norveške, sem se vrnil domov z dva metra in pol visokim lepim košatim božičnim drevesom.

Prijazni Norvežani so poslali dve več kot jih je naročila šola, pa sem odkupil enega izmed njih, in namesto 43 funtov, kolikor so plačali drugi, prispeval 30 funtov, toliko so mi določili, v sklad Združenja učiteljev in staršev, ki je eno izmed boljših združenj, kar jih poznam, vsaj na tej zelo dobri šoli anglikanske cerkve (tudi moja starejša otroka sta jo “srečna” obiskovala), ki je letos praznovala 250to obletnico obstoja.

To je pomenilo, da sem privarčeval 40 funtov, saj bi moral za enako božično drevo v trgovini, v kateri ga ponavadi kupim, letos plačati 70 funtov, 10 več kot lani.

Zato imamo od včeraj doma postavljeno in okrašeno drevo… To, kar je zaskrbljujoče je, da se mi zdi, kot da sem lanskega postavljal pred nekaj dnevi, čeprav se mi je to zelo k. leto zelo vleklo.

božični bedi ljubic,

A veste, kdo poleg puranov najbolj nafu… zaradi božičnih praznikov? Ljubice, ki si, osamljene in zapuščene, zlahka zamislijo prizore ljubezni in sreče na domovih svojih ljubimcev, obdanih z ženami in otroci, pri slastni božični večerji, pri odpiranju božičnih daril…

Ljubice imajo na sploh za seboj slabo leto. Celo ljubice milijonarjev, saj jim je baje večina – zaradi krize - ukinila gotovinsko podporo in so morale iskati delo… v nepravem času. Pobrskal sem po arhivu in našel lansko božično pisanje o tem, kako je kriza prizadela mistrese.

Raziskovalna agencija Prince & Associates, ki se ukvarja izključno z raziskavami bogatih, bogastva in bogatenja, je pred božičem opravila raziskavo o tem, kako se bodo milijonarji s stalnimi ljubicami in milijonarke s stalnimi ljubimci odzvali na krizo. V raziskavi jih je sodelovalo celo 191, ki so s tem posredno priznali, da imajo izvenzakonsko razmerje. V raziskavi so upoštevali samo «resne» milijonarje, z najmanj 13 milijonov funtov vrednim premoženjem in z «resnimi» izvenzakonskimi razmerji, ki trajajo najmanj eno leto.

«Tudi po bogatih je udarilo in vsi pravijo, da bodo morali zmanjšati redne izdatke,” je izid raziskave komentirala agencija. Sociološko «resnost» je raziskavi dala z ugotavljanjem različnosti «odziva na finančne strese» med spoloma. Moški smo potegnili «ta kratko», saj so ugotovili, da se moški hitreje ohladijo do ljubic in da se začetna čarobnost izvenzakonskega razmerja (beri: seksa) sčasoma poleže. To najbolje dokazuje skopost v kriznih časih. Samo ljubice, ki so si jih omislili v zadnjih treh letih, kriza ni finančno prizadela.

Večina žensk (ne pozabimo, da še vedno govorimo o milijonarjih) pa je, prav nasprotno, napovedala bogatejše obdarovanje in povečanje gotovinske podpore za ljubimce. Raziskovalci so sklepali, da uspešne ženske pripisujejo večji pomen izvenzakonskemu razmerju, kadar je kriza in postane njihovo delovno življenje težje. Samo 20 odstotkov vprašanih je napovedalo cenejše obdarovanje ljubimcev in ukinitev gotovinske podpore, 30 odstotkov zaradi krize ne bo ničesar spremenilo, polovica pa bo celo bogateje obdarila ljubimce in jim dala «povišico».

To pomeni, da so ženske v bistvu boljši ljudje kot so moški? Ni nujno. Pomenilo naj bi, da ljubimci ženam pomenijo več, ker so «drugi deli njihovega življenja bedni», je komentirala znana raziskovalka odnosov med spoloma.

Če prav razumem: moškim ljubice pomenijo manj, ker jih nimajo zato, ker bi bili «drugi deli njihovega življenja žalostni ». No, morda jim doma manjka seksa, v vsakem primeru pa imajo ljubice predvsem za popestritev. Popestritev seksa.

in o besedi, ki ni konj.

“Če bi bila Tigrova žena tako huda med rjuhami kot je bila med prepirom (za napad je uporabila golf palico, s katero je razbila dve okni njegovega avta, mobilni telefon, s katerim mu je izbila zob, in nohte, s katerimi ga je spraskala) morda ne bi imel ljubic, ali pa bi imel vsaj kakšno manj.”

“Po zadnjem štetju je imel Tiger deset ljubic v petih letih zakona, kar za milijaderskega igralca golfa, vajenega osemnajstih lukenj ni tako veliko…!”

“Najhujše za Tigrovo ženo, kot za vsako drugo ženo, ki ji je bil tip nezvest s tako številnimi drugimi ženskami, mora biti občutek, da je sama zanič v postelji, čeprav ženina kakovost v postelji nima nobene zveze z izvenzakonskim seksom. Nekaj drugega je seveda količina (frekvenčnost) seksa, posebej oralnega.”

“S prakso nezvestoba postane življenjski slog. Tudi ženka nezvestoba.”

“Porno zvezda kot ljubica je zanimiv koncept (Tiger je imel dve). Ne gre samo za to, da veš, kaj te čaka. V bistvu te mora biti precej v hlačah, da se odločiš zanj. Gotovo pa ti ne manjka oralnega seksa.”

“Je mogoče, da je pomanjkanje oralnega seksa glavni razlog za moško nezvestobo? Jerry Hall je trdila, da ga je možu treba sesati tudi takrat, ko se brani, pa se ji vseeno ni posrečilo obdržati Micka Jaggerja. Izjeme potrjujejo pravilo?”

“In kaj ima Tiger proti črnkam!?! Toliko ljubic, pa vse same belke!”

“Tigrov škandal je v predvsem piarovski dizaster. Ima Tiger tako idiotske piarovce, ali pa je sam svoj… piarovec?”

To so nekatere izmed misli, ki jih imam ob tem očitnem vodilnem seks škandalu leta 2009.

mojih novih slikah,

Sredi tedna sem na Facebooku objavil fotke treh svojih novih slik (kombinacija olja in akrilika), ki sem jih končal ta teden in bil zelo vesel do zdaj 91-tih “všeč mi je” in do zdaj 38-tih zelo pohvalnih komentarjev. Naslovi slik so: Dama na rdečem, Dama z dvojčicama in Teniška dama. Če vas morda zanimajo, slike ali dame…

(http://www.facebook.com/people/Branko-Brane-Kastelic/1007311238#/album.php?aid=2040448&id=1007311238)

življenju na drugem planetu,

Na katerem planetu živijo bankirji?

To se sprašujem zato, ker so šefi skoraj propadle britanske banke Royal Bank of Scotland, ki jo je lani rešila vlada z davkoplačevalskimi milijardami, zagrozili, da bodo odstopili, če jim bo vlada preprečila razdelitev 1,5 milijard funtov letnih nagrad (nagrad za… kaj?).

In zato, ker so se šefi banke Barclays odločili 20.000-članskemu osebju investicijskega oddelka povišati plače za 150 odstotkov, kar bo zelo povečalo število Barclayevih uslužbencev (vseh skupaj je več kot 113.000) z letno plačo 300.000 in več funtov. Tudi druge banke so se nenadoma odločila zelo povišati plače. Zakaj? Zato, ker namerava vlada prihodnje leto drastično omejiti režim plač in nagrad.

Vseeno je danes prišlo na dan, da je vlada odobrila velik nagradni paket za 200 šefov delno podržavljene banke Llyods Banking Group, ki je 80 odstotkov njihovih zelo visokih letnih plač, kar je v primeru glavnega šefa 828.000 funtov.

Za… kaj bodo dobili nagrade? Za lansko združitev bank Lloyds in HBOS, ki jo je precej forsirala vlada. Če to ni perveznost največje vrste, potem… Od združitve do zdaj sta banki odpustili 11.000. Da so lahko privarčevali za nagrade? Z vladinim blagoslovom.

Ne pričakujem, da se bo kaj izvalilo iz vladnih groženj o omejitvi bankirskih plač in nagrad. S tem grozi

že več kot leto dni.

Ministri so vse preveč nežni do superpohlepnih bankirjev. Lord Myners, državni sekretar za City, ki pravi, da bo letos več kot 5.000 britanskih bankirjev zaslužilo milijon funtov ali več, vse banke poziva, naj “mislijo na skrbi širše javnosti” in jih pozval naj “se vrnejo v resnični svet”, lord Mandelson, minister za poslovne zadeve pa še bolj nežno poziva bankirje, naj pri nagradah “pokažejo zadržnost” pa tudi, da “razume stališče direktorjev Royal bank of Scotland”, ki grozijo z odstopi.

Seveda jih razume! Razume tudi drugi milijonarne in milijaderje, s katerimi prijateljuje, na primer strah zbujajočega ruskega tajkuna in olumunijskega kralja Olega Deripaske. Baje se nikoli nista pogovarjala o aluminiju, pa ga je razumel tudi, ko je bil komisar za trgovino v Bruslju in podpisal odlok, po katerem je EU odpravila 14,9 odstotne carine na uvoz aluminijastih plošč, ki jih proizvaja Deripaskova podjetje Rusal. Naključje!?! Seveda, kaj pa drugega.

Edino, kar mi pride na misel, ko razmišljam o tem, kaj počenejo bankirji in kako se na to odzivajo politiki je, da ne vem, kdo je bolj fuknjen: bankirji ali politiki?

Vampirjev ne moreš pozvati, naj ne pijejo krvi…

zabavi pri barclayevcu,

Ker imamo nocoj božično zabavo pri švedskem znancu in teniškem partnerju, ki dela v investicijskem delu Barclaysa, domnevam, da bo na njegovem obrazu še bolj zadovoljen nasmeh kot ponavadi.

Moram reči, da se njegova lepa danska žena precej manj smeje. Zakaj? Zato, ker je on kar naprej na poti. Tudi sam, ko mu predlagam igranje tenisa, veliko krat dobil njegov tekste: “Danes ne morem. Sem v…(vstavite znane evropske in svetove prestolnice).

Nasmejanih je tudi približno 5.000 uslužbencev ameriške investicijske banke Goldman Sachs, ki bodo dobili del letošnje nagradne 14-milijardne pogače: v povprečju pol milijona funtov na glavo. Banke je objavila 14 strani dolg (za vsako miliardo po eno?) vodič o letošnjih nagradah…

In kako se na te novice novice z bančnega planeta odziva naš dragi vodja GB? Potuhnil se je. Ali pa kuha mulo, ker je prišlo na dan, da ima celo 323 uslužbencev javnega sektorja (od vlade in državne uprave do državnih podjetij kot je Royal Mail) višjo letno plačo kot on, ki dobi 194.000 funtov? Ja, GB je po zaslužku šele na 324-mestu med državnimi uslužbenci… Trije na vrhu seznama imajo več kot milijon: eden 1,4, dva pa 1,3 milijona funtov.

Medtem so izračunali, da je vladino dosedanje reševanje bank stalo 850 milijard funtov, kar bo davkoplačevalce stalo 40.000 funtov na družino. Narobe svet!

In kaj medtem ko se bankirji še naprej mastijo na svojem planetu, počnemo navadni smrtniki? Stiskamo pasove. Kako jih ne bi: čeprav je GB obljubljal, da se bo Britanija prva izkopala iz recesije je edina izmed članic skupine G-20, ki je še v recesiji.

Ko ga je zato v parlamentu napadel torijski šef David Cameron, je dragi vodja dejal, da to ni res oziroma, da je v recesiji tudi Španija. Cameron pa nič…

Oba bi lahko vedela, da Španija ni članica skupine G-20. GB-jevo nevednost so njegovi pribočniki upravičevali s tem, da je Španija posredno članica skupine G-20, ker je EU članica G-20. Slab izgovor, GB! Če bi res to mislil, bi se lahko bolje branil, saj Španija ni edina članica EU, ki je še v recesiji…

novi žrtvi pokvarjenega kurčka,

Roko na srce: veliko nas je, žrtev Wicked Willieja, Pokvarjenga kurčka, ki nam ne da miru (http://www.thearchitectsbackups.com/images/wickedwillie.jpg)!

Tudi prvi milijarder med športniki je žrtev oziroma ima pokvarjenega. Po pravici povedano sem vedno dvomil, da je najboljši igralec golfa Tiger Woods takšen svetnik, za kakršnega so ga delali vsi, vključno z njim samim. Malo preveč se je svetil njegov svetniški sij.

Odkar je Tigra njegova lepa švedska žena, prava tigrica – kdo pravi, da so Švedinje hladne in da razumejo Pokvarjenega kurčka - spraskala in ga napadla z golf palico (po njegovem so to zloramerne laži), so iz njegove omare popadali že trije okostnjaki. Domnevan, da je to šele začetek.

Če ima nekdo tako veliko denarja, se določen tip ženske vsepovsod lepi nanj…

Kaj reči?

Nikoli ni enostavno reagirati, ko te Pokvarjeni kurček spravi v težave, posebej, če si tako znan kot je on, vendar se je Tiger odzval kot preplašen mucek. In kako patetično! (z mislimi pri sponzorskih milijonih).

Naredil je dve usodni napaki: ljubicam je pošiljal tekste (najmanj ena je hranila “dokaze”) in, ko so ga dobili s hlačami na kolenih, je ljubice opisal kot “napake”.

Vsaka ženska, posebej ljubica, nerada sliši, da je bila samo napaka… Večino to razbesni.

In kako Tiger rešuje problem?

Eni izmed ljubic je zaprl usta, vsaj začasno, z enim milijonom dolarjev (nenadoma je odpovedala tiskovko v Los Angelesu), ženo pa je menda pomiril s petimi milijoni.

Denar ostaja sveta vladar. Žal!

o neškodljivosti pornografije,

Don Porleone mora biti zelo zadovoljen! Raziskovalci na univerzi v Montrealu v Kanadi so ugotovili, da vsi moški, vsaj v Kanadi (dvomim, da je kje, kamor seže internet, kako drugače), uporabljajo pornografijo.

To, kar je vseeno ni novo odkritje Amerike, pa je, da niso mogli odkriti niti enega samega moškega, ki je ne bi uporabljal. Zato so morali spremeniti izvirni cilj raziskave: hoteli so odkriti, kakšni moški uporabljajo pornografijo in kaj počnejo z njo (ali ob njej), in kako to vpliva nanje in njihove odnose z ženskami, in kakšni moški ne uporabljajo pornografije in kako to vpliva nanje in njihove odnose z ženskami.

Potem so hoteli ugotoviti škodljivost pornografije. Pa jim tudi to ni uspelo.

Najprej so ugotovili so, da mladi samski moški gledajo in uporabljajo (vemo za kaj) in tako naprej pornografijo trukrat na teden po 40 minut. Poročeni mladi moški so zmernejši, gledajo jo in… tako naprej po1,7-krat na teden po 20 minut.

Ugotovili so tudi, da 90 odstotkov potreb po pornografiji zadovoljijo z internetom, 10 odstotkov pa z dvd-eji.

To, kar je najbolj pomembna ugotovitev je, da so moški iščejo takšne vrste pornografije, ki ustreza njihovim spolnim željam in potrebam, in hitro odklikajo vse, kar ni po njihovem okusu. Z drugimi besedami (če že moramo uporabiti “pokvarjenost”): iščejo svojo obliko pokvarjenosti oziroma so že pokvarjeni, ko se spravijo na internet.

Koliko je takih? (Glej začetek: Vsi, vsaj v Kanadi).

in o besedi ki ni konj,

Vodja preiskave, profesor Lejaunesse pravi, da pornografija nima negativnega učinka na seksualnost moških. “Noben izmed moških, ki so sodelovali v raziskavi, nima patološke seksualnosti. Nasprotno: njihov seks je precej konvencionalen.” Profesor tudi pravi, da pornografija ni spremenila njihovega odnosa do žensk ali do njihovega razmerja.

ps: Ne sprašujte, kako se počutim po dveh zaporednih Arsenalovih 0:3…Samo to: ne bom več gledal njihovih  tekem v lokalnem pubu. Ko sem - z zamudo - stopil v pub, gledat Arsenalovo tekmo s Chelseajem je bilo ničnič. Nekaj minut kasneje je bilo 0:2. Mislim, da sva bila v polnem pubu samo dva navijača Arsenala. Toliko se nas je veselilo Arsenalovega gola, dokler ga ni sodnik razveljavil. Kako so naju pogledali Chelseajevci. Ne varno? Posebej zaradi tria, ki je v neposredni bližini ves čas pil dvojne viskije z redbullom in ves čas glasno žalil Arsenal, njegove igralce, Arsena…! Navijaški “kolega” je odšel kmalu po drugem golu, jaz takoj po tretjem, ko je v pubu še donelo navdušenje.