Arhiv za November, 2009

B.B.Kastelic o…

Petek, 27. november 2009

lepoti Britank,

Če je slučajno kdo že pogrešal moj petkov metek: moj stari šestletni utrujeni laptop (IBM ThinkPad) bi danes skoraj izdihnil, pa ga je med zahtevno večurno operacijo rešil, prečistil in pomladil prijatelj – računalniški genij Keith, ki vseeno pravi, da naj razmišljam o nakupu novega. Razmišljam, razmišljam, Keith, za zdaj samo razmišljam…

Zaradi nove (nel epe) zunanje ministrice EU sem se sinoči z dvema prijateljema, Angležem in Američanom, v pubu, v katerem sem nameraval gledati Federerjevo maščevanje za poraz v finalu US Opena, zapletel v živahen pogovor o (ne)lepoti Britank, o kateri imam zelo jasno mnenje.

O tem sem že kar nekaj napisal.

“Britanke so najlepše naravne lepotice sveta, ko imajo 17, 18 let. Dekleta, ki so me obdajala kot najstnika so bile čudovite vrtnice z lesketajočimi lasmi, brezhibno kožo in gibčnimi športnimi telesi. Oblačile so se kot bi vsak večer podeljevali nagrado za najlepše oblečeno dekle!”

Tega ne trdim jaz, ampak ameriški scenarist Tad Safran, ki v Angliji živi od tretjega leta – zadnja leta malo v Londonu, malo v Los Angelesu. Ko se je po študiju v ZDA vrnil v Anglijo je bil šokiran.

“Spraševal sem se, kaj za vraga se je zgodilo z lepoticami, ki sem jih poznal. Domneval sem, da je ena polovica teh deklet pojedla drugo polovico in jo zalila s sodi piva. Vsa ta dekleta so bila čudovita, dokler sem jim ni bilo treba truditi za to. Ko Britanke dosežejo leta, v katerih se morajo potruditi zase se zdijo nesposobne ali nezainteresirane.”

Tadova glavna ugotovitev je, da so Britanke zanemarjene. Tudi zato, ker vse leto zase ne porabijo niti toliko časa, denarja in truda kot ga Američanke vsak mesec.

ogorčenju ,

Na njegov članek v Timesu se je odzvalo 550 bralk in bralcev (na članke jih običajno reagira do 30). Velika večina je bila ogorčena.

Se je opravičil? Ne. V drugem članku je trdil, da je bil v prvem celo prizanesljiv.

“Britanke nimajo oblin Italijank, vroče seksualnosti Špank, prefinjenosti Francozinj, odprtosti Skandinavk. So pa na prvem mestu evropskih lestvic žensk s pretirano težo in nosečih najstnic, in z Dankami delijo prvo mesto na lestvici pitja alkohola v zahodni Evropi,” je Tad potrosil sol na odprto rano.

Kaj reči na vse to, ne bi še sam (pretirano) zameril Britankam?

Stereotipi in metanje vseh Britank ali Američank v isti koš je seveda bedarija. V ZDA ne videvam nič manj pretirano debelih žensk (in moških) kot v Britaniji, izjemno debelih pa precej več.

Cityjevkah,

Lepe in urejene ženske vidiš tudi na Otoku – veliko jih gre, na primer, vsak dan na delo v londonski City. Tad v ZDA očitno srečuje samo bogate prebivalke Los Angelesa in New Yorka, ki si lahko privoščijo 1000 dolarjev na mesec (po njegovih virih naj bi toliko porabile) za osebno nego, videz in telovadbo. V Britaniji pa se očitno druži s povprečnimi obiskovalkami puba s podpovprečnim zaslužkom, ki nimajo denarja za osebno nego v vse dražji državi, v kateri večina reči v funtih stane toliko kot stane v ZDA v dolarjih, preostale pa več. To seveda ne more biti opravičilo za katero koli obliko zanemarjenosti.

Resnici na ljubo: Otočanke res veliko preveč pijejo, tudi mlade. Seksualno so preveč radodarne, posebej mlade.

Res je, da je tukaj veliko žensk, ki se pred tridesetim letom grdo poredijo in/ali zanemarijo in jim videz ni več pomemben – ali zato, ker so dosegle življenjski cilj, našle moža, ki jim je naredil dva do tri otroke in jih preživlja.

Ali morda zato, ker ga niso našle…

in o besedi, ki ni konj,

Včasih, ko grem po ta malega sina Aarona v šolo, se ko opazim kar nekaj primer(kov) zanemarjenih mam, nesramno sprašujem: “Jesus! Je možno, da možje še kdaj seksajo z njimi?”

Res je tudi, da večina Britank ali nima pravega smisla za oblačenje, ali pa vsaj želje po tem, da bi bile urejene vsakič, ko stopijo iz hiše, kar vse prispeva k vtisu zanemarjenosti. To velja celo za vrsto žensk iz sveta zabave, ki se zares uredijo samo za rdečo preprogo.

Samski Tad ima morda prav, ko domneva, da z njim ne bo hotela v posteljo nobena Britanka več.

Če bi jih jaz primejal s Slovenkami, bi jo verjetno še huje odnesel. Najbrž bi me izgnali z Otoka. Pa “peš” bi moral oditi.

  • Share/Bookmark

B.B.Kastelic o…

Petek, 20. november 2009

vanu in baronici,

Zunanjepolitični komentator, londonski dopisnik in evrofil v meni so danes močnejši od drugih jazov… Še vedno sem osupel zaradi sinočnje odločitve v Bruslju!

Se bo promet v Pekingu ustavil, ko in če ga obiskal Herman van Rompuy? Herman van… kdo? Točno tako… Harman je Herman van Rompuy, belgijski premier, ki bo “naš” prvi predsednik.

Koga bo, v primeru mednarodne krize poklicala Hilary Clinton, če bo hotela klicati Evropo – več kot trideset let po tistem, ko je Henry Kissinger vprašal: “Če hočem klicati Evropo, koga naj kličem?”

Hilary bo lahko, če bo Herman ravno pisal poezijo in ne bo mogel k telefonu, kmalu klicala baronico Ashton. Koga? Točno tako. Baronico Ashton, “našo” novo zunanjo ministrico.

Vana Rompuya in baronico Ashton je sinoči 26 od 27 šefov članic EU (domnevam, da van Rompuy kot belgijski premier ni imel pravico glasovati zase, če so sploh zares glasovali) sinoči “izvolilo” za prvega predsednika in prvo zunanjo ministrico EU.

Iz Bruslja se je dim valil veliko prej kot so pričakovali, saj so napovedovali celonočni sejalski maraton…

Čestitke, vendar…

smešnem paru,

Naj mi oprostita, vendar sta belgijski van in angleška baronica, vsaj v mojih očeh, najbolj smešen par po Stanu Laurelu in Oliverju Hardyiju, ki ju enostavno ne morem jemati resno. To bosta že prebolela. Bojim pa se, da ju ne bodo jemali kdo ve kako resno tudi v Washingtonu, ali Pekingu…

Britanski zunanji minister David Milband je nedavno, ko je navijal za Tonyja Blaira kot predsedniškega kandidata, dejal, da bi moral ta položaj zasesti nekdo, ki bi s svojim pojavom ustavil promet v Pekingu. Do zdaj malo komu izven Belgije znani van Rompuy ga zagotovo ne bo…

Baronica Ashton ga ne more ustavljati niti v Londonu, saj velika večina Britancev do zdaj še ni slišala zanjo. Da ne bi mislili, da je 53-letna baronica prava, dedna baronica, ker ni.

Vseh dosedanjih volitev se je udeleževala samo kot volilka, kar morda najlepše simbolizira nedemokratičnost postopka izbiranja predsednika in zunanjega ministra EU, ki bi ju morali voliti – v okviru evropskih volitev, ali vsaj v parlamentih članic, ne pa tako kot svetega očeta

In kako je baronica Ashton prilezla do sedanjega položaja EU komisarke za trgovino, s katerega bo napredovala na položaj prve zunanje miniatrice EU?

Z lepoto očitno ne, saj bi, po videzu sodeč, lahko bila mlajša sestra Milibandove predhodnice v Foreign Office-u Margaret Beckett. Ne trdim, da bi morala biti prva zunanja ministrica EU lepotica, vendar…

Tudi z zunanjepolitičnimi izkušnjami ni prilezla tako visoko, saj jih nima. Pa bi jih morala imeti.

laburistični baronici,

Baronica Ashton je bila še leta 1999 čisto navadna Catherine Ashton, vodilna zdravstvena birokratka v grofiji Hertfordshire in zaprisežena nova laburistka, ki si jo je nekdo poželel v vladi. Z dragim vodjo GB-jem se očitno zelo dobro poznata, saj ji je na sinočnji tiskovki v Bruslju večkrat rekel Cathy,
Res ji je govoril Cathy Ashdown, ne pa Ashton. Ponavljanje njenega nepravega priimka je povečalo občutek, da so jo potegnili iz anonimnosti.

Ker v britansko vlado ne moreš, če nisi ali izvoljeni poslanec ali neizvoljeni član lordske zbornice (lord ali baronica), so Cathy povišali v baronico. Šest let je bila malo komu znana državna sekretarka, leta 1997, ko je Blaira pregnal iz Downng streeta 10, pa jo je Brown imenoval za vodjo lordske zbornice, kar je ministrski položaj, na katerem skrbiš za vladne zadeve v lordski zbornici, poznajo pa te samo v parlamentu.

Ko se je lani oktobra dragi vodja GB utapljal v težavah in v pomoč iz Bruslja poklical častihlepnega in prebrisanega Petra Mandelsona, in njega naredil za lorda, da ga je lahko potegnil v vlado, v kateri je postal močnejši od Browna, je na njegov položaj trgovinskega komisarja EU poslal… vedno lojalno Cathy, ki bo verjetno že od 1.1.2010 “naša” zunanja ministrica. Še sama je bila presenečena nad tem napredovanjem, ki ji prinaša približno enako plačo kot jo ima GB.

Bila je v pravem trenutku na pravem kraju s pravim spolom in s pravo politično pripadnostjo. Bila je v Bruslju, kjer si egotripaški šefi največjih članic EU niso želeli za predsednika ali zunanjega ministra EU osebo, ki bi bila enako ali bolj znana kot so sami. Ker so zato za predsednika že izbrali desnosredinskega moškega, so iskali levosredinsko zunanjo ministrico. GB-ja, ki naj bi navijal za “predsednika Blara”, naj bi potolažili s tem, da so mu dali zunanje ministrstvo EU, pa se je spomnil na…Cathy.

morebitnem dobrem nategu,

Vse bolj se sprašujem, ali je GB iskreno navijal za Blaira, ali pa je bil to samo dober nateg, s katerim je hotel prizadeti Blairov ego, saj imata za seboj dolgo zgodovino večnega rivalstva?

Eden izmed britanskih komentatorjev se je – zaradi večnega cinizma in sumničavisti v evropski diplomaciji in politiki – na to temo spomnil, kaj je rekel Napoleonov zunanji minister Talleyrad, ko je slišal za smrt enega izmed svojih tekmecev. “Kaj je mislil s tem?(Kaj mu je hotel zakuhati tekmec s svojo smrtjo?)”

GB je v javnosti navdušeno navijal za Blaira, čeprav so evropski in vrsta britanskih politikov zatrjevali, da nima nobenih šans.

EU se je blizu osem let ubadala s tem, kako naj poveča svoj vpliv na spremenjenem mednarodnem prizorišču, ker si je želela biti enako pomembna kot so ZDA in Kitajska. Tako sem vsaj sam razumel enega izmed glavnih ciljev lisbonske pogodbe in odločitev za predsednika in zunanjega ministra EU.

Z imenovanjem (ne pa s pravo izvolitvjo) in potem z imenovanjem evropskih političnih pritlikavcev na ta položaja, je zamudila veliko priložnost pri doseganju tega cilja in se izpostavila kritikam zoprnih evrofobov.

Zakaj? Zato, ker Angela Merkel in Nicholas Sarkozy pa tudi GB želijo, da iz Washingtona ali Pekinga kličejo njih, ko kličejo Evropo, ne pa predsednika ali zunanjega ministra EU.

To, da je novi predsednik EU Herman iz Belgije, potrjuje, da Nemčija in Francija ostajata glavni igralki v EU. Herman je bil njun kandidat. Merklova in Sarkozy sta na tem položaju hotela desnosredinskega politika iz majhne države. Hermana. Predvsem pa politika, ki ju ne bi zasenčil. Ego vlada!

le žabji roki,

Prav rad bi videl, kako je irski premier sinoči v Bruslju gledal francoskega predsednika. Morda kot goljufa? Francoski premier je prijavil: “Ne mešajmo nogometa v politiko!”

Kakor koli že: v imenu Arsenalovih navijačev, ki smo zgroženi in razočarani, ker je naš nekdanji zvezdniški strelec Thierry Henry v tekmi z Irsko posnemal Maradono in omogočil še našemu Williamu Gallasu doseči gol, Franciji pa doseči uvrstitev na svetovno prvenstvo.

Sočustvujem z razočaranimi in jeznimi Irci, visoko ceno za goljufijo pa že plačuje goljuf Henry s tukajšnjimi naslovnicami kot je “Le žabja roka”…

Nogometni svet bi se moral zgledovati po teniškem, v katerem je sicer dolgo trajalo, da so se odločili v pomoč pri spornih odločitvah priklicati sodobno tehnologijo. Ne za vsako sporno odločitev, ker bi to povzročilo kaos in nemogoče dolge tekme: vsak moštvo – odločitev bi sprejemal kapetan moštva – bi imelo pravico do preverjanja dveh do treh sodniških odločitev na televizijskih posnetkih…

Seveda sem več kot navdušen nad slovensko uvrstitvijo na svetovno prvenstvo.  Tekmo v Mariboru  sem si ogledal na internetu in sicer na neki ruski televizijski postaji z ruskim komentarjem. Bilo je napeto. Napeto kot štrik. In ves drugi polčas, ki sem ga doživel kot precej brezglavo panično tekanje obeh moštev sem ter tja, sem poskakoval na kavču…

Glaven je srečen konec, ali kot pravijo Srbi: Sve je dobro, kad dobro svrši(š)!

ljubezenskem izpovedovanju,

Ker sem ga ravno omenil (“svršavanje”)… V raziskavi za Telegraph so ugotovili, da moški precej hitreje izpovejo ljubezen kot jo ženske.

Presenečeni!?!

Velika večina ljudi je prepričanih, da so ženske bolj romantične in prej podležejo ljubezenskemu vnetju? In da gredo moškemu težje z jezika besede “Ljubim te…”

Resnica naj bi bila, vsaj v Britaniji, drugačna: moški ženski izpovedjo ljubezen v povprečju po sedmih mesecih, ženske pa po osmih mesecih od prvega srečanja.

Kaj neki bi bil lahko razlog, da so moški hitrejši pri izpovedovanju ljubezni? Morda si lahko pomagamo z ugotovitvijo, da se moški večkrat zaljubijo kot žensko. Se res? Ali pa si le želijo spati z več ženskami, ženske pa z manj moškimi? Skratka: prej, ko ji rečeš “Ljubim te!”, prej ti bo dala?

Potemtakem še velja, da moški z ljubeznijo pridejo do seksa, ženske pa s seksom do ljubezni?

liberalizmu, jazzu in seksu,

Na podlagi neke druge raziskave samo vprašanje: si liberalen moški, ki rad poslušaš jazz? Kakšne zveze ima to s seksom? Baje ima veliko zvezo. Liberalno opredeljeni moški seksajo 33,3 odstotkov več kot seksajo konzervativci. Moški, ki radi poslušajo jazz, prav tako seksajo za 33,3 odstotje več moški, ki ga ne poslušajo.

Z drugimi besedami: seksam za 66,6 odstotkov več od konservativcev, ki ne poslušajo jazza…

Vem, vem. Česa vse ne raziskujejo!!!

in o besedi, ki ni konj,

“Sprijazniti se moramo s tem, da je neenakopravnost (ljudi) pot za doseganje večjih priložnosti in blaginje za vse!” je nedavno prijavil lord Griffiths, britanski podpredsednik ameriške investicijske banke Goldman Sachs in nekdanji svetovalec desničarske ikone Margaret Thatcher, ko je filozofsko branil visoke nagrade bankirjev, ki se jih banke ne bi smele sramovati. Manjkalo je samo še mnenje, da je “Pohlep, v pomankanju boljše besede, dober!”

  • Share/Bookmark

B.B.Kastelic o…

Petek, 13. november 2009

o premierskih dvojčicah,

Celo v Britaniji, ki je obsedena z njimi, ne pomnim tedna, v katerem bi nas tako preplavile kot so nas minuli teden. Ženske prsi (se ne pritožujem)!

To je bil morda najbolj “boob-ji” teden v zgodovini.

Ker nekje moram začeti, in ker sem, ko gre za politiko, vse večji cinik, se sprašujem: se je naš dragi vodja GB dobrega pol leta preden mora razpisati volitve (če bo še v sedlu, kar ni nujno) odločil razgaliti svoje skrivno orožje za povečanje popularnosti, ki ni nekaj, s čemer bi se lahko hvalil?

Ali pa se je njegova zelo simpatična 46-letna žena Sarah, ki se je do zdaj konservatvino oblačila, čeprav je zagrizena laburistka, sama odločila priti na podelitev letnih nagrad ženske biblije (Cosmopolitana, v katerem, odkar sem ga imel zadnjič v rokah, kar je kar nekaj časa, še več pišejo o seksu, posebej prikupen pa je “position finder” na njegovi spletni strani: (http://www.cosmopolitan.co.uk/?q=doggy&module=articles&func=result&ptid=46&x=37&y=5) z daleč najbolj razgaljenimi prsmi, čeprav je bila med zvezdami iz sveta zabave, ki prihajajo na prireditve te vrste, premiere in podobno z globokimi dekolteji spredaj, zadaj, zgoraj, spodaj, vsepovsod…

Ob pogledu na njeno širši javnosti prvič predstavljeno razkošno nedrje, ki je navdušilo Britance,

(http://www.telegraph.co.uk/fashion/6554647/What-is-Sarah-Brown-trying-to-tell-us.html)

se človek (moškega spola) sprašuje, zakaj je treba biti GB-ju kar naprej tako mrk, siten in slabe volje!?!

tajmingu,

Na ženske prsi se je ta teden spravila tudi kolumnistka (precej sitna gospa srednjih let, ki ima kup ljubezenskih problemov, o katerih posebej rada piše) Liz Jones (http://www.dailymail.co.uk/femail/article-1226953/LIZ-JONES-MOANS-I-hate-women-use-breasts-ahead.html#ixzz0Wcif3v8n). Po malem dvomim, da bi prav najnovejšo kolumno naslovila “Sovražim ženske, ki se s prsmi rinejo naprej”, če bi vedela, da bo Sarah Brown tako zelo odmevno opozorila na svoji dvojčici (kolumno je morala oddati pred podelitvijo nagrad Cosmopolitana).

Kakšne ženske ima v mislih?

“Saj veste, tiste vrste, ki se postavijo s prekrižanima rokama pod svojimi prsmi, in imajo globoko izrezano obleko, v kateri so prsi podobne ritnicam. Ponavadi imajo povprečen obraz, kar ni pomembno, ker moški zijajo samo v njihove prsi. Nikoli ne povejo nič zanimivega, kar prav tako ni pomembno, saj v službi napredujejo zato, ker vsi moški radi gledajo njihove nihajoče prsi, ko se nagnejo čez delovno mizo…”

Liz ne more razumet, “zakaj moške tako privlači dekolte, saj so v njem gotovo znoj in drobtine” (!?!)

Očitno ni ljubiteljica. Zaradi osebne zgodovine?

“Včasih sem imela velike prsi. Segale so mi skoraj do pasu. Poplesovale so naokrog, ko sem joggala. V majicah so bile videti obsceno. Dala sem si jih odrezati. Zdaj vem: če sem moškemu všeč, sem mu zaradi možganov, ne pa zaradi joškic…”

Ne poznam moškega, ki bi sovražil ženske, ki se s prsmi rinejo naprej. Posebej, če jih rinejo proti njemu. Glede ritnicam podobnih v globokem dekolteju stisnjenih prsi pa – mislim, da sem že omenil teorijo, da so se ženske prsi začele razvijati, ko so naši davni predniki nehali seksat’ samo od zadaj. Da so jih privlačile tudi od spredaj…

nedrčku za dan in noč,

Znani proizvajelc nedrčkov je ta teden predstavil “revulucionarno” novost, ki je gotovo razjezila sitno gospo Liz: “mega Boost Day to Night Bra”, skratka mega povečevalni nedrček za prehod iz dneva v noč za vse tiste ženske, ki se ne rinejo s prsmi naprej med službo, ampak po službi oziroma za ženske, ki želijo nenadoma imeti (na zabavi po službi, ali na zmenku, na katerega se odpravljajo po službi in tako naprej) eno, dve številki navidezno večje prsi, za kar lahko poskrbijo v nekaj sekundah…

O njem so pisali vsi (http://www.dailymail.co.uk/femail/article-1226917/Ultimo-launches-Mega-Boost-Day-Night-Bra-adds-cup-sizes-seconds.html#ixzz0WcjGULL8).

“Se počutite ploske? Povečajte jih za številko, dve z….” je reklamni slogan za nov revolucionarni “day to night” nedrček, ki naj bi bil veliko bolj napreden kot so čudežni in drugi povečevalni nedrčki, ki so po njem zrasli kot gobe po dežju.

Zakaj? Zato, ker sta v košaricah odstranljiva silikonska vložka, ki se oprimeta kože tako, da ustvarita “naravno, avtentično okroglo obliko”.

“Želite biti v službi dostojne, ko zaide sonce pa zbujati pozornost s številko, dve večjimi…” je še en prodajni slogan proizvajalcev, ki tudi pravijo: “Če razmišljate o kiruruški povečevi prsi, jo pozabite, ta nedrček bo poskrbel za povsem enak učinek…”

Bo res? Na vse so mislili – tudi na to, da stane veliko manj kot operacija (24, namesto več tisoč funtov) in da nič ne boli… – razen na moškega, ki utegne biti razočaran ali se utegne počutiti nategnjenega, če ne pada ravno na možgansko privlačnost, ko dami, ki utegne v ognju strasti pozabiti na silikonska vložka, odstrani nedrček…

Kako bi se, na primer, počutila dama, ki pada na velike, če bi ji moški naredil kaj podobnega? In bi nenadoma imela opravka z eno do dve četrtini manjšim?

Velikost ni pomembna, pomembna je občutljivost, vsaj pri ženskih prsih. Po pravici povedano: po malem me že dolgočasijo (pre)velike, posebej nemobilne, ki so si podobne kot jajce jajcu, in vse raje vidim manjše, res pa je, da je (pre)velikim težko uiti…

pragozdni “kmetiji”,

Na britanski teve se začenja letošnji obrok priljubljenega televizijskega resničnostnega programa “I’m A Celebrity… Get Me Out Of Here (Slavna oseba sem… spravite me od tu)”, v katerem imajo prav tako veliko vlogo velike ženske prsi. Ta teden so sporočili imena nastopajočih…

Ta je neke vrste kmetija za ne ravno najslavnejše, večinoma britanske osebe v avstralskem pragozdu. Namesto kmetije imajo kemp, v katerem morajo za hrano in vse drugo narediti marsi kaj napornega in zelo neprijetnega, kot na primer pojesti kakšenega črva ali kakšno drugo navidez neužitno bitjece…

Letošnji obrok bo v znamenju spopada resno velikih prsi, saj si bosta nasproti stali nosilka že ikonskih umetno povečanih prsi Jordan (z njimi si je pomagala do bogastva, ki ga ocenjujejo celo na 300 milijonov funtov), ki so ji za udeležbo plačali vrtoglavih 350.000 funtov (petkrat več kot drugim), in legendarna nosilka veteranskih naravnih velikank Samantha Fox, ki smo jo pred leti v Ljubljani spoznali kot precej pošastno pevko. Touch me in podobne je pela.

Samantha je – v obdobju ta železne Maggie Thatcher – postala prva milijonarka med page three girls, svoji orjakinji pa je prvič predstavila na tretji strani Suna – na materino pobudo – pri sladkih šestnajstih letih. Bili sta masivini!

Ko ju je upokojila, je Sam, ki je povzročala veliko mokrih sanj mladih in malo manj mladih Britancev, je šokirala in razočarala moški svet, saj je razkrila, da je lezbijka. Še vedno je.

Ker tudi v tem resničnostnem programu skrbijo za pisanost spolnih usmeritev udeležencev, bodo v njem nastopili dva do trije preganjalci ženskih krill, poročeni gejevski televizijski par, ki je skupaj že 22 let. Iz Hollywooda pa so tokrat privlekli večno zagorelega “lepega” veterana Georgea Hamiltona.

rekorderki Rosie,

Vrsta današnjih page three girls, ki se zgoraj brez vsak dan nasmihajo Britancem že več kot tri desetletja, in drugih ženske se je medtem pomerila na odmevnem tekmovanju v hitrostnem slačenju in oblačenju nedrčka. Pravila so bila zelo enostavna: tekmovalke so ga morale v dveh minutah čim večkrat sleči in obleči.

Zmagalo je dekle s tretje strani Rosie, ki ji je to uspelo sedemkrat. Drugouvrščeni kolegici Becky se je posrečilo šestkrat.

Rosie upa, da bo njen rekord v novi izdaji Guinessove knjigi rekordov. In kako je bilo?

“Veliko težje kot je bilo videti. Bolele some roke, bolela so me ramena in okrepila sem mišice!” Verjamem. In domnevam, da je imela veliko večje težave z oblačenjem kot slačenjem.

O tem tekmovanju je poročal tabloid Sun, ki je dekletom s tretje strani kot mama in oče.

(http://www.thesun.co.uk/sol/homepage/features/2725397/Page-3-Record-Bra-kers-Page-3-Rosie-Jones-sets-new-bra-world-record.html)

samorastnicah,

Ni še zmanjkalo prsnih dogajanj tega tedna: morda najboljša novice se skriva za naslovom: “Ženske utegnejo same ‘rasti’ večje prsi po uspešnih poskusih na svinji”. Z novo revolucionarno kirurško tehniko, imenujejo jo neopac, ki so jo razvili na avstralskem inštitutu za mikrokirurgijo Bernard O’Brien, kirurgim posrečilo, da so poskusnim pujsam zrasla večje “dojke”.

Zato napovedujejo, da bodo ženske lahko že čez deset let – s pomočnega svojega maščobnega tkiva – imele samoraslo večje prsi. V Britaniji bodo začeli s prvimi poskusi na ženskah že prihodnje leto.

“Izumitelji” pravijo, da je to potencialno najboljša novice za ženske, ki so jim morali zaradi raka na prsih odstraniti eno ali obe dojki. Na strani (http://www.dailymail.co.uk/health/article-1227168/Cancer-survivors-soon-grow-breasts-pig-test-success.html#ixzz0WiMOBBMB) boste prebral podrobnosti, in videli lepo oblikovano samoraslo dojko na zajetni pujsi.

Tudi ena tuja odmevna prsna novica se je v tem tednu, v katerem so sporočili, da so se prsi Britank v zadnjem desetih letih dramatično povečale (s 34B na 36C, kar koli že te oznake, v katere se nisem nikol spuščal, pomenijo), prikradla v morje domačih.

24-letna Američanka Joy Lathern je ultmativni dokaz za to, kako nora je obsedenost s (pre)velikimi prsmi. Sočutni someščani in sodelavci so zanjo zbrali 10.000 dolarjev, ko je dejala, da je zbolela za rakom na prsih in da mora na zdravljenje, za katerega ni imela denarja.

Lagala je, denar pa je porabila za – kaj drugega kot – umetno povečavo prsi. Joy so aretirali zaradi prevare, njen mož pa je že zahteval razveljavitev njune poroke…

in o besedi, ki ni konj,

Ena izmed najbolj znanih nosilk naravno razkošnih prsi je veteranka country glasbe Dolly Parton (http://www.youtube.com/watch?v=NuZO1iT4kD0), ki je tudi avtorica nanizanke modrih misli o svojih prsih.

“Upam, da se ljudje zavedajo, da so pod mojimi lasmi možgani, pod joški pa srce!”

“Bila sem prva ženska, ki je zažgala svoj nedrček – gasilci so potrebovali štiri dni, da so ga pogasili!”

“Ne vem, ali jih jaz podpiram (prsi), vem pa, da one podpirajo mene (finančno)”.

“Iz sveta zabave sem. Na svoje joške gledam kot gledajo na konje in pse, ki nastopajo na lepotnih tekmovanjih. Zato jih skrbno negujem.”

  • Share/Bookmark

B.B.Kastelic o…

Petek, 6. november 2009

pornošiku,

Ste videli nastop pornošikantne Beyonce in njene spet razgaljene razkošne (pravzaprav so vse bolj razkošne) obline na podelitvi MTV Europe Music Awards? To so trenutki, v katerih se moški ne more premagati in skoraj zarenči tiste besede, ki jih ima ob pogledu na določene ženske v določenih oblačilih v določenih situacijah vsak dan večkrat v mislih. “Kako bi te…”

Ker ga skozi življenje ne vodi samo glava, ampak tudi glavca… in ker mu zavre kri, ki drvi na jug!

To so trenutki, v katerih si kot gledalec in uživalec zaželiš tako imenovane wardrobe mulfuntion, motnje v delovanju garderobe, do katerih občasno prihaja na prireditvah te vrste. Pa se ta pobožna želja ni uresničila.

Nekoč, preden se je v modi, pop glasbi in pop kulturi na splošno razvil porno šik (love it!!!), so bile amaterke tako napravljene samo v spalnicah, samo ob posebnih priložnostih, kadar so hotele razveseliti svojega najdražjega.  Še prej, še bolj nekoč so bile tako napravljene samo profesionalke. Vmes se je seveda zgodila Madonna, ko je zapiskala kot devica (Like A Virgin), napravljena v profesionalko.

Konec leta 2009 je najnovejši ženski modni trend vsekakor po moškem okusu, posebej zaradi spodbujevalne kombinacije zelo kratkih oblekic ali krill in nogavic z vidnimi podvezicami ali pasom za nogavice in občasno vidnimi hlačkami (saj sem rekel, da so obleke ali krila tes kratka).

Tako so se napravile plesalke, ki so spremljaje Beyonce: bile so v zelo kratkih kričeče rdečih oblekah, črnih nogavicah s črnimi podvezicami in v črnih hlačkah…

Beyonce je bila celo brez obleke, v… neke vrste enako kričeče rdečem korzetu, zgoraj odprtem in globoko izrezanem do popka (samo lepilo ga je lahko držalo na njenih prsih), spodaj pa se je zelo zožan spuščal v njeno mednožje. Tudi njeni nogavici in podvezice so bile rdeče. Prav tako njene dolge svilene rokavice brez prstov…

Ko je uprla roki na boka in se ne izprsila, ampak “izpusila” (od “iz-pussy-ila”), potisnila naprej svojo čebelo z impresivnim venerinim gričkom, preden je zamešala in zamesila z razkošno rito, je nastopil tisti trenutek, v katerem bi najbližje, če bi jo imel v živo pred seboj, lepo prosil, naj me držijo, da je ne bi naskočil…

O tem samo zato, da bo morda nekoliko bolj jasno, kako moški trpimo. Večkrat na dan… Tak sem. Taki smo. Poznam kar nekaj žensk, ki imajo podobne težave. Z besedo na dan! Koliko krat na dan (teden, mesec) pomislite na seks? Kaj sproži misel nanj?

ffffotkanju,

Po pravici povedano, sem se tako, kako bi rekel, ja, naskakovalno, počutil tudi, ko me je fotografinja Marta Lamovšek (na študiju v Londonu), s katero sva se prvič srečala v živo, fotkala za novo tiskano Blogorolo (mislim, da je že izšla), za katero je z menoj delala tudi intervju (pogovarjala sva se, kot morda domnevate, predvsem o seksu, čeprav se rad pogovarjam tudi o drugih rečeh).

Nagajive električno modre oči, seksi nasmehi in smeh, mimika obraza, telesna govorica, sonček, to, da ga je ves čas imela v rokah – fotoaparat – in da je vztrajno pritiskala – sprožilec – je v meni ustvarilo nepopisno prijetno erotično napetost, kakršne še nisem doživel med fotkanjem, čeprav so me v bistvu veliko krat fotkali zelo dobri fotografi.

Pa ne samo zato, ker mislim, da je bila Marta prva ženska – fotografinja, ki me je pofotkala samega, brez družine…

Na delu je bila kemija. Prvič sem med fotkanjem zares užival… In prvič sem se moral držati nazaj, da nisem naskočil osebe, ki je imela v rokah… fotoaparat! Upam, da se to na fotkah pozna!

Clintonu,

Ste se pridružili domači politični eliti in bili na Clintonu, ali ga vsaj gledali in poslušali na televiziji? Moja mati je bila tako navdušena, da mi skoraj ni pustila do besede, ko mi je nekaj dni kasneje po telefonu govorila, kako je fajn, kako je fajn govoril, kako je…

Nisem imel prilonosti povedati, da bi moral za 100.000 evrov presneto dobro govoriti in povedati tudi kaj novega, ali, na primer, kaj bolj natančno odgovoriti na vprašanje, ali gre recesija h koncu kot z “Da. Ne. Mogoče!”

Jaz bi tudi… predaval za sto tisočakov. Celo za nekaj manj. To mora biti dober občutek. V eni uri in pol z jezikom zaslužiti toliko kot s pisanjem v… koliko letih?

Branko, treba je znat’ zbrat pravi poklic in treba se je znat’ prodajat’!

Včasih vsebina govora sploh ni pomembna…

Sam sem pred leti Clintona poslušal na laburističnem kongresu, na katerem je imel govor, da bi povišal predvolilne rejtinge svojemu staremu prijatelju s tretje poti Tonyju Blairu, preden je ta zašel na stranpota in postal Bushev pudeljček.

Takrat je govoril še zastonj, ker je bil še predsednik…

Vsebine govora se ne spomnim, bil pa je zelo dober govornik! Delal je dramatične premore, se zagledal v daljavo, tu in tam v nedoločeno točko v konferenčni dvoran, si tu in tam obliznil ustnice, tu in tam vgriznil zdaj zgornjo, zdaj spodnjo ustnico… Prava drama. In neke vrste kolektivni seks (fuk v jatah), med katerim ga je Billu nevede vleklo na stotine delagatk pa tudi delegatov.

Legendarna je anekdota, po kateri so novinarji ministra za zdravje – baje nekadilca – po Clintonovem govoru zalotili pri kajenju cigarete pred konferenčno dvorano. Kako je opravičil to nespodobno početje?

Dejal naj bi: “Po seksu mi vedno zapeše čik!” Ali nekaj podobnega.

spominu na pripravnico,

Ne morem iz svoje kože: vsakič, ko vidim Billa Clintona, se najprej spomnim njegovega krivega prsta, s katerim je žugal pred televizijskimi kamerami medtem ko je zatrjeval: “I did not have sexual relations with that women… Miss Lewinsky!”

Spomnim se tudi bolj ali manj vsega, kar je sledilo, med drugim njegove definicije felacije kot neseksualnega odnosa, pa kupa drugih zanimivosti. Se spomnite, kje točno v Monici je navlažil cigaro?

Ameriški pa tudi drugi poročeni moški so mu bili najbolj hvaležni, ker je tako odmevno in dramatično spomnil vse žene na to, kaj možem manjka v zakonih, in kako lahko so zato zakonu nevarne že pripravnice, kaj šele izkušene ženske.

Blairu in sedmih palčkih,

Po Clintonmovih govorniških stopinjah – za celo višje honorarje – že nekaj časa hodi tudi Tony Blair, ki naj bi – z govori, svetovanjem dvema bankama in tako naprej – v dobrih dveh letih namlatil vrtoglavih 15 milijonov funtov.

Je mogoče, da je pripravljen obrniti hrbet temu donosnemu političnemu podjetju, in za (zanj) “ušivih” 300.000 evrov na leto postati prvi evropski predsednik? Po mojem je. Oblast je, kot pravi že zelo grdo oguljena Kissingerjeva misel, najmočnejši afrodiziak.

Zdaj je tako verjetno vseeno, saj mu ta prestižna služba očitno uhaja iz rok, ker mu je noče dati Angela iz Nemčije, ki bi rada na predsedniškem položaju politika iz kakšne od majhnuh članic EU, zaradi česar v Britaniji, ko govorijo o kandidatih, že govorijo o “Blairu in sedmih palčkih”… zna biti, da bomo za predsednika dobili nekega Junckerja iz dolgočasnega Luksemburga,kjer je premier že celo večnost. Predsednik Juncker!?! Ja, vem… Ali pa da bi imel za predsednika nekega Hermana Vana Rompuya, ki naj bi postajal favorit (Herman je premier v Belgiji).

Ker mi kot zagrizenemu evrofilu ni vseeno, kdo bo moj evropredsednik, bi, sam, po pravici povedano, raje Blairu dal še eno priložnost za politično šefovanje in za to, da se odkupi za premierske grehe v Britaniji.

in o besedi, ki ni konj,

Moj ta mali desetletni sin Aaron je že prava družinska legenda po vrsti “izjav”, ki so že… legendarne. Ena izmed najstarejših je tudi ena izmed najboljših. Imel je dobra tri leta, ko je pred spanjem – v anglešini – “prijavil”: “Rad te imam mami, rad te imam tati, rad te imam Adrian (starejši brat), rad te imam Annabel (starejša sestra). In rad imam… sebe! (And… I love myself)”

  • Share/Bookmark