B.B.Kastelic o…

Petek, 6. november 2009

pornošiku,

Ste videli nastop pornošikantne Beyonce in njene spet razgaljene razkošne (pravzaprav so vse bolj razkošne) obline na podelitvi MTV Europe Music Awards? To so trenutki, v katerih se moški ne more premagati in skoraj zarenči tiste besede, ki jih ima ob pogledu na določene ženske v določenih oblačilih v določenih situacijah vsak dan večkrat v mislih. “Kako bi te…”

Ker ga skozi življenje ne vodi samo glava, ampak tudi glavca… in ker mu zavre kri, ki drvi na jug!

To so trenutki, v katerih si kot gledalec in uživalec zaželiš tako imenovane wardrobe mulfuntion, motnje v delovanju garderobe, do katerih občasno prihaja na prireditvah te vrste. Pa se ta pobožna želja ni uresničila.

Nekoč, preden se je v modi, pop glasbi in pop kulturi na splošno razvil porno šik (love it!!!), so bile amaterke tako napravljene samo v spalnicah, samo ob posebnih priložnostih, kadar so hotele razveseliti svojega najdražjega.  Še prej, še bolj nekoč so bile tako napravljene samo profesionalke. Vmes se je seveda zgodila Madonna, ko je zapiskala kot devica (Like A Virgin), napravljena v profesionalko.

Konec leta 2009 je najnovejši ženski modni trend vsekakor po moškem okusu, posebej zaradi spodbujevalne kombinacije zelo kratkih oblekic ali krill in nogavic z vidnimi podvezicami ali pasom za nogavice in občasno vidnimi hlačkami (saj sem rekel, da so obleke ali krila tes kratka).

Tako so se napravile plesalke, ki so spremljaje Beyonce: bile so v zelo kratkih kričeče rdečih oblekah, črnih nogavicah s črnimi podvezicami in v črnih hlačkah…

Beyonce je bila celo brez obleke, v… neke vrste enako kričeče rdečem korzetu, zgoraj odprtem in globoko izrezanem do popka (samo lepilo ga je lahko držalo na njenih prsih), spodaj pa se je zelo zožan spuščal v njeno mednožje. Tudi njeni nogavici in podvezice so bile rdeče. Prav tako njene dolge svilene rokavice brez prstov…

Ko je uprla roki na boka in se ne izprsila, ampak “izpusila” (od “iz-pussy-ila”), potisnila naprej svojo čebelo z impresivnim venerinim gričkom, preden je zamešala in zamesila z razkošno rito, je nastopil tisti trenutek, v katerem bi najbližje, če bi jo imel v živo pred seboj, lepo prosil, naj me držijo, da je ne bi naskočil…

O tem samo zato, da bo morda nekoliko bolj jasno, kako moški trpimo. Večkrat na dan… Tak sem. Taki smo. Poznam kar nekaj žensk, ki imajo podobne težave. Z besedo na dan! Koliko krat na dan (teden, mesec) pomislite na seks? Kaj sproži misel nanj?

ffffotkanju,

Po pravici povedano, sem se tako, kako bi rekel, ja, naskakovalno, počutil tudi, ko me je fotografinja Marta Lamovšek (na študiju v Londonu), s katero sva se prvič srečala v živo, fotkala za novo tiskano Blogorolo (mislim, da je že izšla), za katero je z menoj delala tudi intervju (pogovarjala sva se, kot morda domnevate, predvsem o seksu, čeprav se rad pogovarjam tudi o drugih rečeh).

Nagajive električno modre oči, seksi nasmehi in smeh, mimika obraza, telesna govorica, sonček, to, da ga je ves čas imela v rokah – fotoaparat – in da je vztrajno pritiskala – sprožilec – je v meni ustvarilo nepopisno prijetno erotično napetost, kakršne še nisem doživel med fotkanjem, čeprav so me v bistvu veliko krat fotkali zelo dobri fotografi.

Pa ne samo zato, ker mislim, da je bila Marta prva ženska – fotografinja, ki me je pofotkala samega, brez družine…

Na delu je bila kemija. Prvič sem med fotkanjem zares užival… In prvič sem se moral držati nazaj, da nisem naskočil osebe, ki je imela v rokah… fotoaparat! Upam, da se to na fotkah pozna!

Clintonu,

Ste se pridružili domači politični eliti in bili na Clintonu, ali ga vsaj gledali in poslušali na televiziji? Moja mati je bila tako navdušena, da mi skoraj ni pustila do besede, ko mi je nekaj dni kasneje po telefonu govorila, kako je fajn, kako je fajn govoril, kako je…

Nisem imel prilonosti povedati, da bi moral za 100.000 evrov presneto dobro govoriti in povedati tudi kaj novega, ali, na primer, kaj bolj natančno odgovoriti na vprašanje, ali gre recesija h koncu kot z “Da. Ne. Mogoče!”

Jaz bi tudi… predaval za sto tisočakov. Celo za nekaj manj. To mora biti dober občutek. V eni uri in pol z jezikom zaslužiti toliko kot s pisanjem v… koliko letih?

Branko, treba je znat’ zbrat pravi poklic in treba se je znat’ prodajat’!

Včasih vsebina govora sploh ni pomembna…

Sam sem pred leti Clintona poslušal na laburističnem kongresu, na katerem je imel govor, da bi povišal predvolilne rejtinge svojemu staremu prijatelju s tretje poti Tonyju Blairu, preden je ta zašel na stranpota in postal Bushev pudeljček.

Takrat je govoril še zastonj, ker je bil še predsednik…

Vsebine govora se ne spomnim, bil pa je zelo dober govornik! Delal je dramatične premore, se zagledal v daljavo, tu in tam v nedoločeno točko v konferenčni dvoran, si tu in tam obliznil ustnice, tu in tam vgriznil zdaj zgornjo, zdaj spodnjo ustnico… Prava drama. In neke vrste kolektivni seks (fuk v jatah), med katerim ga je Billu nevede vleklo na stotine delagatk pa tudi delegatov.

Legendarna je anekdota, po kateri so novinarji ministra za zdravje – baje nekadilca – po Clintonovem govoru zalotili pri kajenju cigarete pred konferenčno dvorano. Kako je opravičil to nespodobno početje?

Dejal naj bi: “Po seksu mi vedno zapeše čik!” Ali nekaj podobnega.

spominu na pripravnico,

Ne morem iz svoje kože: vsakič, ko vidim Billa Clintona, se najprej spomnim njegovega krivega prsta, s katerim je žugal pred televizijskimi kamerami medtem ko je zatrjeval: “I did not have sexual relations with that women… Miss Lewinsky!”

Spomnim se tudi bolj ali manj vsega, kar je sledilo, med drugim njegove definicije felacije kot neseksualnega odnosa, pa kupa drugih zanimivosti. Se spomnite, kje točno v Monici je navlažil cigaro?

Ameriški pa tudi drugi poročeni moški so mu bili najbolj hvaležni, ker je tako odmevno in dramatično spomnil vse žene na to, kaj možem manjka v zakonih, in kako lahko so zato zakonu nevarne že pripravnice, kaj šele izkušene ženske.

Blairu in sedmih palčkih,

Po Clintonmovih govorniških stopinjah – za celo višje honorarje – že nekaj časa hodi tudi Tony Blair, ki naj bi – z govori, svetovanjem dvema bankama in tako naprej – v dobrih dveh letih namlatil vrtoglavih 15 milijonov funtov.

Je mogoče, da je pripravljen obrniti hrbet temu donosnemu političnemu podjetju, in za (zanj) “ušivih” 300.000 evrov na leto postati prvi evropski predsednik? Po mojem je. Oblast je, kot pravi že zelo grdo oguljena Kissingerjeva misel, najmočnejši afrodiziak.

Zdaj je tako verjetno vseeno, saj mu ta prestižna služba očitno uhaja iz rok, ker mu je noče dati Angela iz Nemčije, ki bi rada na predsedniškem položaju politika iz kakšne od majhnuh članic EU, zaradi česar v Britaniji, ko govorijo o kandidatih, že govorijo o “Blairu in sedmih palčkih”… zna biti, da bomo za predsednika dobili nekega Junckerja iz dolgočasnega Luksemburga,kjer je premier že celo večnost. Predsednik Juncker!?! Ja, vem… Ali pa da bi imel za predsednika nekega Hermana Vana Rompuya, ki naj bi postajal favorit (Herman je premier v Belgiji).

Ker mi kot zagrizenemu evrofilu ni vseeno, kdo bo moj evropredsednik, bi, sam, po pravici povedano, raje Blairu dal še eno priložnost za politično šefovanje in za to, da se odkupi za premierske grehe v Britaniji.

in o besedi, ki ni konj,

Moj ta mali desetletni sin Aaron je že prava družinska legenda po vrsti “izjav”, ki so že… legendarne. Ena izmed najstarejših je tudi ena izmed najboljših. Imel je dobra tri leta, ko je pred spanjem – v anglešini – “prijavil”: “Rad te imam mami, rad te imam tati, rad te imam Adrian (starejši brat), rad te imam Annabel (starejša sestra). In rad imam… sebe! (And… I love myself)”

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Petek, 6. November, 2009 ob 12:32 v kategoriji nekategorizirano.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

6 komentarjev na “B.B.Kastelic o…”

  1. NoMercy pravi:

    9,5/twelve points
    ……………………………

    pornošik: dopičjaki, šnelfukarce in bi_fuk :P in na takšni da ti odhaja :)

    Clintonu : koliko oblek Mure pa še kakšen avto z prevlekami Preventa je sedel na tem spiču?!?! :)

    Blairu in sedmih palčkih => kaj pa predsedtvo po vzoru SFRJ;: vsaka država svojega kerlca in menjava predsedujočega na 27/5 ?! :)

  2. Blazz Blazz pravi:

    ma branko, veš da si mi skoz bolj všeč! najbrž zato, ker se do potankosti ujel moje občutke o beyonce :P hehe

  3. Žogca pravi:

    V eni uri in pol z jezikom zaslužiti toliko kot s pisanjem v… koliko letih?
    ——

    Nikar, Brane, mi boš še v depresijo zapadel.

  4. Žogca pravi:

    (And… I love myself)
    ——-
    Cenim ga, ker je sebe dal na zadnje mesto. Vesela sem vsakega, ki ne zraste gor v smislu – najrajši imam samega sebe, sam sebe sem na prvem mestu, brigam se samo zase, pomembno, da jaz uživam in sebi uresničnim vse želje …

  5. veronika pravi:

    vsi z jezikom boljše zaslužjo kot z delom

  6. anna pravi:

    zelo čutim tvoje občutke ob pogledu na zažigalno Sasho :lol: Beyonce se tokrat, za ta primer, ne sliši tako fukabilno :)
    Zgleda da je res, manj maš na sebi, boljše se počutiš, še boljše plešeš :D
    Res je brez primere s svojo fatalnostjo gibov na petkah…ampak mislim, da tak kostum ni najbolj prepričljiv. No, vsaj kar se njene koncertne garderobe tiče. Z mojega vidika je veliko bolj erotična in poželjiva obleka, ki zakrije in prekrije ravno prav, da bi jo takoj ….amm, v moških očeh, slekel. Čeprav je ona mela namen vzbudit v tebi predvsem plesnega duha in predanost njeni glasbi ;)
    Vidim jo totalno zažigalno v pajacu – dresu, povsem ozkem, kot koža, z velikim v izrezom. Ta pajac bi imel težak bleščeš odsev črno modre barve z ognjeno rdečo…in blablabla :mrgreen:

    O tamalem in njegovih izjavah: uživam ob tem, vsak dan v razredu. Čiste, posrečene, iskrene in originalne premorejo tamali v obdobju od 4. – 6.leta, kasneje so veliko bolj premišljene…

    cvetka iz mojega razreda:

    Bil je dan (eden izmed mnogih takih), ko je bila v razredu bomba = tamali totalno naspidirani, kot iz drugega sveta, raztreseni, neuravnovešeno podivjani :) In po parih poizkusih kako jih naj umirim, zmotiviram, se spomnim na Indijo Koromandijo. Začela sem jim po svoji domišljiji govoriti o tej čudežni deželi na našem planetu. Učinek je bil fantastičen, odziv pa predvsem ganljiv :) Ena izmed mojih izjav je bila, da lahko v Indijo Koromandijo pridejo vsi otroci, tudi pametni. In me najbolj zgovorna ter najmlajša (6let) hitro, zaskrbljujoče in hkrati nadebudno vpraša: Učiteljica, a jaz lahko pridem not, kr vem, da so šminke iz špeha in nafte? :mrgreen: (no, pol sem ji rekla, da je to več kot pametno, in me je dopolnila, da je to zvedela od še bolj pametne sestre loool)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !