Arhiv za 25. December 2009

B.B. Kastelic o…

Petek, 25. december 2009

miru,

Kakšen mir je (bil) danes!!! Popoln. V naši na pol zapuščeni soseski, v Wimbledonu, v Londonu, na Otoku… Na božični dan ne vozijo ne avtobusi, ne vlaki, ne podzemeljska! Velika večina Otočanov je doma, za štirimi zidovi in se vdaja jedači (pojedli so deset milijonov puranov – na naši mizi ga ni bilo), pijači, gledanju televizije (del železnega božičnega programa so kraljičin božični nagovor in izbrane bondijade), lenarjenju…

Božič v Londonu imam rad prav zaradi miru, ki je toliko bolj miren zaradi cirkusa zadnjih dni pred božičem, ki ga narekuje britanska nerazumna obsedenost z božičnim obdarovanjem.

Letos je bil še toliko bolj miren zaradi nepričakovanega cirkusa, ki nam ga je na Otoku prejšnji vikend in prve dni tedna prinesla zima, ko je pokazala zobe. Sneg, poledica, zaprta letališča, zaprt predor pod Rokavskim prelivom… so povzročili velik kaos.

Otočani, ki so hoteli na tuje, in tujci, ki so se hoteli vrniti domov, so se v polni meri prepričali, kako težko je zapustiti Otok, če lahko računaš samo na najstarejšo obliko potovanj na evropsko celino, na trajekte. Če se začneš resno poglabljati v to, lahko postaneš dobesedno klaustrofobičen.

V torek zvečer je znežilo kot za stavo. Z otroci sem sem se kepal in postavil snežaka pred vrati. Danes na sneg spominja samo še kupček snega, ki je ostal od mojega meter in pol visokega snežaka. Še vedno je mraz. Danes je bil sončen dan, vrhunec dneva – poleg jutranjega odpiranja daril – sta bila sprehod v Wimbledon Common, do katerega se je protrudila samo peščica wimbledončanov, in, v mojem primeru, pinta piva v enem izmed pubov v Wimbledon Villageu, ki so bili odprti to treh popoldne. .

Letos je 24. decembra žal zaradi različnih razlogov odpadlo običajno smučanje pod kupolo v Milton Keynesu nad severnim Londonom, v katerem smo se leto za letom nasmučali, ker nas – zaradi priprav drugih na večerno pojedino – nikoli ni bilo več kot dvajset, ne več kot trideset…

intervjuju leta in zarezah,

Tale ne več kot tridest me je spomnil (ker se mi danes, priznam, zares ne ljubi pisati o čem novem) na najbolj zanimiv intervju leta s politikom. In njegove zareze.

Katere zareze imam v mislih? Tiste navadno nevidne nezarezane na posteljnem vzglavju, ki označujejo število seksualnih partnerjev, ki jih ima večina v glavi, nekateri pa tudi na drugih krajih, na primer v osebnih dnevnikih.

Intervjuiranec je bil poročeni vodja liberalnih demokratov Nicka Clegga, intervjuiral pa “znameniti” Piers Morgan. Ko sem ga prebral sem napisal:

Poročeni Nick je v nedavnem intervjuju o sebi zelo verjetno povedal veliko več kot je nameraval, ko je beseda nanesla na seks, potem ko je dejal, da je žena Miriam, ki je španskega rodu “definitivno največja ljubezen njegovega življenja” in da je bil, preden je srečal njo, dvakrat zaljubljen.

kakavosti in količini v postelji

Že prvo vprašanje seks kviza je bilo zelo “konkretno”: se ima za “dobrega v postelji”? Težko vprašanje, posebno za politika, ki mora misliti na odziv volivcev in volivk, posebno za šefa stranke, ki si želi biti veliko bolj priljubljena med volivkami kot je. Odgovor je bil “političen” in v skladu z gojenjem brezmadežnega družinskega moškega.

“Mislim, da nisem ne posebno briljanten, ne posebno slab. Edina razsodnica tega je lahko moja žena,” je dejal Nick. Kaj naj bi to pomenilo? Da je 41-letni Nick spal samo z njo? Seveda se je izpraševalec – novinarski veteran odzval z ugotovitvijo, da žena gotovo ni bila edina ženska v njegovem življenju in da je menda ja spal tudi s kakšno drugo.

“Je, prav, torej, od takrat je minilo že veliko časa,” je spravil skupaj Nick, ki ga je čakalo še težje zelo konkretno vprašanje: “O koliko ženskah govoriva? Desetih, dvajsetih, tridesetih?”

“Ne več kot o tridesetih,” je odgovoril Nick in hitro dodal, da jih je bilo veliko manj kot trideset. “Se je kakšna pritožila?» je bilo še eno težko vprašanje, posebej za politika.

“O, bog, ja, seveda!” je odgovoril in verjetno mislil, da je to tako dober odgovor, da ga ne čaka podvprašanje. Jih je bilo veliko, ki so se pritožile?

“Ne,” je bil tokrat odločen Nick, seks inkvizije pa še ni bilo konec. In kaj bi rekla njegova žena (o kakovosti seksa z njim)?

“Mislim, da je zelo zadovoljna in srečna.”

lažeh,

Nick je bil trikrat zaljubljen, zarez pa nima več kot trideset oziroma veliko manj kot trideset. Zakaj se je zavrtel ravno okrog te številke, saj mu je izpraševalec ponudil tudi številki deset in dvajset? Kaj bi si mislili o njem, če bi rekel, da je spal (samo) s tremi ženskami (v toliko žensk je bil zaljubljen)? Nič dobrega. Da laže, ali da ni “pravi dedec”? Sam zelo dobro ve, s koliko ženskami je spal. Kot ve velika večina moških, z izjemo Jacka Nicholsona, Warrena Beattyja, Micka Jaggerja in vrste drugih, ki so spali z več tisoč ženskami.

Ko gre za zareze, večina moških laže “navzgor”, večina žensk pa laže “navzdol”. Zakaj? Zaradi grde neenakopravnosti med spoloma, o kateri se (pre)malo govori: moški z visokimi številkami še vedno dokazujejo svojo možatost, ženske pa z visokimi številkami ne dokazujejo svoje ženstvenosti. Več zarez, ko ima moški na svojem posteljnem vzglavju, večji frajer je. Ne samo v očeh moških, ki ne bodo nikoli nehali meriti svoje možatosti po številu zarez, ali po številu centimetrov, ki jih namerijo od korena do vrha glavice.

Ste, po drugi strani, že kdaj slišali kakšnega moškega ali žensko za žensko, ki je spala z veliko moškimi, reči, da je frajerka? Ali še bolje: kaj bi rekli za šefico politične stranke, ki bi na vprašanje, ali je spala z desetimi, dvajsetimi ali tridesetimi moškimi odgovorila “ne z več kot tridesetimi”? Ali, če bi, na primer, gospa Clegg, v intervjuju dejala, da ni spala z ne več kot tridesetimi moškimi?

in o besedi, ki ni konj,

Ja, nekoč so rekli, da se mora moški «zdvijati» (spati z čim več ženskami), preden se poroči, da bi bil zvest ženi, ki naj bi bila, po drugi strani, devica, ali čim bolj “deviška”. Nobene logike ni bilo v tem: kako naj neizkušena ženska zadovolji izkušenega moškega. Velja tudi: kako naj neizkušeni moški zadovolji izkušeno žensko. Tudi ženska bi morala imeti vso pravico do “zdvijanja”, da je potem ko se poroči, kot bi rekli Angleži, ne bi mučilo vprašanje, ali je sosedova trava bolj zelena.

.

  • Share/Bookmark