B.B. Kastelic o…

Sobota, 2. januar 2010

treznem prehodu v novo leto,

Nisem hotel biti “šilferderber”, pa sem bil: prvič po – ne vem koliko letih – sem brez en same kapljice alkohola pričakal novo leto.

Dva dni pred novim letom sem se sredi noči prebudil z veliko oteklino na nepravem mestu. Pa še zelo boleča je bila. Grenolom, povezan z delom zobovja, ki se ga ni še ni dotaknil noben zobozdravnik…

Še vedno se ga ni! Moj zobozdravnik je bil “zaprt”. Prav tako oba druga zobarja v Wimbledonu, za katera vem. S svojo zdravnico sem lahko na kratko govoril vsaj po telefonu in v lokalni lekarni mi je naročila antibiotike, ki sem jih dobil popoldne. Očitno “neprave”, kot sem ugotovil, saj so sprti z alkoholom, pa tudi kup neprijetnih stranskih učinkov sem prebral na navodilih…

In tako sem pričakal novo leto doma, v družbi treh petin družine, None (tašče), ki je pri nas na obisku, in treh prijateljskih parov (slovenskega, angleško-italijanskega in danskega), ki se prej niso poznali med seboj, in opolnoči nazdravil z vodo v kozarcu za penino, niti malo euforičen, ker je bilo groznega leta 2009 konec in ker se je začelo novo leto, ki ne more biti veliko boljše, in novo desetletje, ki bo… kdo ve kakšno.

Bil sem dobesedno siten, kar nisem nikoli, no, zelo malokrat, ponavadi samo takrat, kadar mi nekaj manjka.  Ponavadi zabavam družbo, zdaj sem bil nehote špilferderber. Ne zaradi nepitja, saj včasih tudi po teden ali dva ne pijem alkohola, pa nisem zato ne siten, ne špilferderber, ampak zaradi kljuvajoče bolečine, ki je nisem mogel ignorirati, paracetamoli pa je niso odpravili…

Malce sem poyabil nanjo, ko sem Danki Pii pokazal svoji novi sliki, ker sem se spomnil, kako dobre slike imajo pri njih doma. Prvič mi je razkrila, da so številne njene oziroma, da tudi ona slika. Do zdaj sem mislil, da ta “dobra” naravna blondinka samo dobra kuha (res fantastično kuha in zaradi nje sem se navdušil nad nekaj primerki danske hrane). Razgovorila sva se o različnih tehnikah slikanja in slikarstvu na sploh.

Drug zanimiv trenutek je nastopil, ko sta prišla soseda, italijansko-angleški par, in je nekdo rekel Marku, “a vi ste torej Anglež?”, on pa s ciničnim tonom, čeprav nasmejan, rekel: “Ja, jaz sem nekaj precej redkega v naši soseski: Anglež!” Ja, tujci smo jih preplavili, ne samo v Wimbledonu… in včasih bi rad vedel, kaj si prijazna molčeča večina zares misli o nas.

Opolnoči sem sitno gledal prvo polovico londonskega ognjemeta na televiziji, drugi polovico pa s tamalim sinom Aronom in njegovima malima danskima prijeteljema skozi strešno okno moje delovne sobe na podstrehi.

Komaj sem čakal samo eno: odhod v posteljo. Dočakal sem jo ob pol dve zjutraj. Prišel je prvi dan novega leta in petek in dan za metek in jaz sem, po pravici povedano, povsem pozabil na blog, in na vse drugo, ves blažen, ker me je prenehalo boleti zobovje, sem večji del dneva slikal, gledal stare filme na televiziji in pil čaj (se mi je res poslabšalo!?!)…

skrbeh,

Pričakovanje novega leta ni minilo brez zelo določenih skrbi, ki so se začele odkar ga starejša otroka, dvajsetletni Adrian in osemnajstletna Annabel, ne pričakujeta doma.

Zakaj? Zato, ker silvestrujeta z večinoma angleško družbo vrstnikov, ki praznuje na zelo angleški način: posebej fantje, ki, kadar pijejo, pijejo “do konca”, ker hočejo biti zares “smashed” (najboljši prevod: pijani kot opice, tako pijani, da ne vedo zase, drugače ša smashed pomeni razbit, uničen, raztreščen in podobno).

Vsakič se domislijo kakšne nove oblike pitja in kakšne nove neumnosti, ki jo počnejo pijani. Pred dvema, tremi leti je bil to tako imenovani “bush jumping”: pijani so se metali v grmovje ob cestah in drugod, ne da bi vedeli, kaj je v njem (pod njim, za njim). Poškodbe so bile številne. Zdaj je menda to… “šport”.

Adrianova družba, vse sami fantje (punce tistih, ki jih imajo, so praznovale ločeno), je zadnji dan leta praznovala tudi rojstni dan enega izmed fantov, pri katerem so tudi prespali.

V diskoteko, kot mi je utrujeno povedal, ko se je vrnil domov prvega proti večeru, so odšli napravljene v “builderje” (zidarje in druge gradbene delavce). Kaj je to pomenilo? To je, med drugim, pomenilo majice brez rokavov (bilo je pod ničlo), in čalade na glavah, to pa, med drugim, da je moral slavljenec, popiti polno čalado mešanice različnega alkohola, ki so ga vanjo zlili prijatelji… Naenkrat!

Kako me ne bi skrbelo!!!

Ne da bi pomislil na vse druge redne vikend prizore v središčih britanskih mest, ko zaprejo diskoteke: pretepi, v katerih pogosto zapojejo noži, prepiri s policijo, na pol gole mlade punce, ki ali bruhajo ali seksajo za kakšnim vogalom!

Annabel, ki je bila videti super v zelo kratki obleki, nisem in nisem mogel preprečiti, da ne bi šla praznovati prihoda novega leta brez ”žab” (Nobena prijateljica jih ne bo imela, je vztrajno ponavljala), čeprav je bilo blizu nič stopinj. Zelo “angleško”: poleti in pozimi hodijo dekleta pa tudi številne odrasle ženske približno enako oblečene…

Prepričal sem jo vsaj to, da si je za pot do zabave obula čevlje brez pet (in čevlje z vrtoglavo visokimi petami, na katerih si je že enkrat že poškodovala gleženj, je vzela s seboj). Pa še peljal sem jo k prijateljici, pri kateri so se punce in fantje dobili pred odhodom v diskoteko v Fulhamu, kjer so najeli posebno veliko sobo (15 funtov na glavo za vstopnino), zaradi česar me je malo manj skrbelo… Domov je prišla (pridna punca) okrog petih zjutraj!

novo leto, stara “kultura”

Pravi zimski mraz, ki je letos povečal moje skrbi za noboletno noč ta velikih dveh, ni preprečil številnim kot opicam pijanim mladim in manj mladim Britancem pijanim obležati na pločnikih in ulicah, tudi v snegu…

Poglejte si nekaj prizorov, ki mi vsako leto povzročajo skrbi, v članku enega izmed dnevnikov, pa boste zelo dobro vedeli, kaj mislim…

(http://www.dailymail.co.uk/news/article-1239836/New-Year-celebrations-turn-ugly-revellers-drink-excess.html)

in o besedi, ki ni konj.

Danska “slikarska kolegica” Pia me je, ko sem ji pokazal svoji novi sliki (prejšnje novosti je že videla) vprašala, ali slikam samo akte?

“Ne, ne, jih pa najraje slikam, posebej če imam živ model,” sem priznal resnico.

(Če želite videti sliki, ki sem ju naslikal včeraj in ju imenoval The Bush ladies, kliknite in poglejte prvi dve : http://www.facebook.com/people/Branko-Brane-Kastelic/1007311238#/album.php?aid=2040448&id=1007311238)

  • Share/Bookmark
 

Objavljeno v Sobota, 2. Januar, 2010 ob 10:07 v kategoriji nekategorizirano.
Objavo lahko komentiraš, ali pa s svojega bloga pustiš trackback.

10 komentarjev na “B.B. Kastelic o…”

  1. peter pravi:

    Sem bil v sredo v Wimbledonu pri zobozdravniku…ta klinika ne pozna praznikov in so odprti 24 ur/dan….pa srecen nov let…

  2. bbk bbk pravi:

    Peter,
    naslov in telefon te klinike, please! B.

  3. anna pravi:

    praznovati prihoda novega leta brez ”žab” (Nobena prijateljica jih ne bo imela, je vztrajno ponavljala), čeprav je bilo blizu nič stopinj. Zelo “angleško”: poleti in pozimi hodijo dekleta pa tudi številne odrasle ženske približno enako oblečene…

    - hehe, par ur nazaj je prišla sestra iz Londona. Tam preživela celih 6 dni. In ena izmed prvih “novic” je bila ta: seeekaaa, pa da bi ti vidla kake so naokoli hodle punce! Brez vsega, brez vsega, brez nogavic, miniči, majčke, kot na poletni nočni zabavi.
    In moj odgovor zelo nepresenečen je bil ta, da je to že tradicija,. ena izmed značilnosti angleške mladine oz. njenega nežnega spola :D

    - hotela je praznovati na Trafalgarju, ampak je rekla, da je mraz bil zanjo prehud. Torej vas je resnično mrazilo na Otoku.

    Brane, ne vem kolk si jasnovid, ampak ne pričakovat od novega leta nič drugega kot to, da bo boljše ;)

  4. chef chef pravi:

    V Londonu sem bil enostavno šokiran, ko sem videl, kakšni pijanci so Angleži. Do takrat sem mislil, da smo Slovenci najbolj ubrisani pivci, ampak ko vidiš pijanca, ki se sredi Londona vali, ja, VALI! po ulici kot zadnji tepec, žensko, ki v mini kikli z rakrečenimi nogami sedi na pločniku in neumorno cmizdi, je pač vse jasno. To je desetkrat huje kot recimo na ljubljanski Plaži v Trnovem.

  5. maja pravi:

    Ja , saj je hudo tole popivanje , samo mi je pa ful všeč, kako se te ženske vedno zrihtajo zvečer za ven, ne glede na postavo, leta, pa ne glede na dež, mraz, pozimi, poleti……to pa vedno občudujem.
    Pri nas še poleti ne vidiš takole opedenanih punc, vse neki enake, pa večina v hlačah in majcah, škoda.

  6. Berg pravi:

    Tezko bi rekel, da imajo Britanke stil…. Je pa res, da so (ali pa vsaj delujejo) bolj sprosceno. Pri nas ne vidis deklet, ki imajo probleme s tezo, kako se zabavajo zunaj. Pri njih pa se ne pustijo motiti. Ne samo, da se enako zabavajo kot vse ostale punce, tudi oblacijo se enako in se imajo fino.

    To sicer dostikrat ni prav lep pogled, a je zanje gotovo bolj zdravo in zabavno, heh.

  7. NordStar pravi:

    Glede skrbi te zelo razumem. Letošnje novo leto je moj 14 letnik prvič pričakal neslavno. Nabasal se ga je do onemoglosti in pri tem zdrobil očala. Škode je za 250 €. Jih bo čisto sam plačal, pa upam, da ga je to kaj izučilo.

  8. NoMercy pravi:

    Antibiotiki in alkohol se v telesu sploh ne srečajo :P
    prepoved pitja, kajenja in seksa je itak ena sama žlehtnoba medicincev – s tem se delajo pomembne, ker nam branijo kar imamo najraje (tako kot vsaka Cerkev) :(
    Dokaz: pred skoraj 40 leti sem hudo zbolel in sem bil 4 leta non-stop na antibiotikih — bil pa je to čas, ko smo ga tipi žrli & žlampali. Za konec tedna je bil minimum 15 viskijev in 7 – 10 butelk vina :) … in še danes sem živ, celo zdrav :)

  9. butec pravi:

    Nomerc,popil si pa malo.Ali si imel triper,da si moral toliko časa preživeti na antibiotikih?

  10. peter pravi:

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !