Arhiv za Februar, 2010

B.B. Kastelic o…

Petek, 26. februar 2010

sreči,

Po dobrem tednu v Ljubljani, kjer smo (v Drami) posneli prve tri avdicije šova Slovenija ima talent, sem se včeraj vrnil v London.

Kako fantastičen je bil po vzletu z brniškega letališča pogled na s soncem obsijane zasnežene slovenske gore! Nepopisno lepo!

Kako lepo deželo imamo! In kaj delamo z njo in iz nje! Kljub obilici dela v Ljubljani se mi je posrečilo spremljati televizijske preglede najbolj vročega domačega dogodka! Za crknit! Srečo imam, da tukaj nikogar ne zanima, o čem se trenutno v Sloveniji največ govori. Mislim, da bi imel zelo veliko težav pri razlaganju bulmastifske sage: kdo, koga, kako, s čim, zakaj in kam…

preziru,

V enem v vrsti intervjujev, ki so jih delali z menoj (zaradi slovenskih talentov), sem moral na kratko odgovarjati na kratka vprašanja. Eno izmed njih je bilo: kaj najbolj preziram in drugo, koga najbolj preziram?

Preziram? Prezir je beseda, ki jo malo kdaj uporabim in malo kdaj nanjo pomislil.

Kaj najbolj preziram?

Brez pomišljanja sem odgovoril: Prezir je težka beseda. Zelo slabo prenašam neumnost, naivnost in posploševanje.

Ko je prišlo malo kasneje na vrsto vprašanje »Koga najbolj preziram?« so mi šle besede veliko lažje z jezika.

Spet sem brez pomišljanja odgovoril: Rasiste. In pohlepne bankirje. In prepirljive samovšečne politike…

Res jih. O rasizmu in rasistih ne bi izgubljal besed.

Tudi o politikih, ki v Sloveniji in Britaniji in še kje mislijo, da so šovbiznis zvezdniki, ker se veliko pojavljajo na televiziji, pozabljajo pa, kaj je o politiki rekel Jay Leno (Politika je šovbiznis za grde ljudi). V Sloveniji in Britaniji so se ta teden prepirali kot branjevke.

pohlepnih bankirjih,

Pri pohlepnih bankirjih mi gre najbolj na k. to, da nas imajo vse druge za – pa, saj to je neke vrste rasizem – manj vredne, ker nas imajo za norca. Britanska banka RBS je danes sporočila, da je v letu 2009 pridelala 3,6 milijard izgube. Pozor! To je banka, katere solastnik sem, sam jo je vlada do zdaj reševala z »našimi« (davkoplačevalskimi)  milijardami (do zdaj s 40-timi). Kljub izgubi bo RBS med osebje razdelilo 1,3 milijarde funtov nagrad za… kk?

Edini, ki se je pri RBS zaradi izgube odpovedal zanj predvideni nagradi (1,6 milijona funtov) je njene general, rdečelični debeluh Stephen Hester, ki je lani priznal, da še njegovi starši mislijo, da preveč zasluži (potem veste, kako veliko zasluži).

V normalnih okoliščinah bi se za tako visoko izgubo moral leteti iz službe… Ali ne bi bilo najbolj logično na svetu, da se odloči zmanjšati izgubo z ukinitvijo nagrad, saj bi se izguba znižala s 3,6 na 2,3 milijarde. Kje pa!!! Hester brani nagrade takole: nagrade so edini način, da obdrži najboljše kadre (ker so bili tako »dobri« so nas vse s svojim hazardom, pohlepom in blefiranjem, ki ga prodajajo za suho zlato, spravili v največji šit vseh novejšega časa). Baje ima RBS zaradi ljudi, ki so jo zapustili lani, milijardo večjo izgubo (!?!).Več kot sto njenih »najboljših« uslužbencev bo enkrat te dni dobilo milijon ali več funtov nagrade. Tudi jaz bi jih…

In kaj je naredila vlada, ki kar naprej žuga bankirjem, da jih bo spravila v red? Finančno ministrstvo je blagoslovilo 1,3 milijarde funtov nagrad pri RBS…

lažnih posilstvih,

Precej soglasno je mnenje, da Britanke, tudi mlade, vse preveč pijejo in da jih gre vse preveč zelo pijanih, tudi mrtvo pijanih, v posteljo z zelo pijanimi moškimi, s katerimi trezne verjetno ne bi šle.

Ko se streznijo se številne ne spomnijo ničesar, niti seksa, ugotovijo pa, da so seksale. To vodi v – po zadnjih uradnih podatkih – do 9 odstotkov obtožb o posilstvih, ki so lažne. Lažno obtoženi moški se znajdejo v velikih težavah. Nekaj si jih je celo vzelo življenje…

A si predstavljate? Ničesar kriv, pa te imajo za posiljevalca…

Spomnim se ženske, ki mi je veliko let po tistem, ko sem jo osvajal, očitala, ja, točno tako, očitala, ker nisem uporabil nekaj sile, da bi jo prepričal v seks.

“Saj veš, da ne vedno ne pomeni ne,” mi je dejala, ko sva leta kasneje obujala spomine na seks, ki ga ni bilo, ker se ni mogla odločiti, ali bi ali ne bi…

“Posilil bi me, pa bi bilo vse v redu, hahaha,” se je smejala kot bi povedala dobro šalo. Meni se ni zdela smešna…

bi, ne bi, bi, ne bi… situacijah,

Hvala bogu, da sem bil zelo malo krat v situacijah, v katerih ni bilo vse jasno oziroma v situacijah, v katerih se je zoblačilo in ni bilo jasno, za kateri ne je šlo, za ne ne ali za ne ja. Z izkušnjami in leti lažje prepoznaš žensko, ki ima rada odmerek nadzorovane agresije pred posteljo (ali v njej), čeprav se lahko še vedno ušteješ, in postaneš žrtev… lažne obtožbe.

Seksualni idioti (posiljevalci in drugi pacienti) niso uglašeni za ločevanje nejev. Samo pravi ne jim ga dvigne.

Tele “bi ali ne” situacije znajo biti zelo mučen in dolgotrajen teater zmešnjav, v katerem se najbolj zmede tvoj najboljši prijateljček, ker ne ve, kaj se dogaja. Zdaj misli, da bo, zdaj da ne bo, zdaj dviga, zdaj spušča glavico.

Že za ta veliko glavo je takšna situacija naporna, kaj šele za ta malo.

Spominjam se samo dveh teh situacij, ki so se obe slabo končale. V prvi je nastopalo že omenjeno dekle, ko je gospa postala (o drugi kdaj drugič). Toliko bolje se je spominjam, ker sem prvič v življenju v živo videl naravno pegasto rdečelasko brez… hlačk. Približno tri, štiri ure jih je slačila in oblačila. Zdaj vidiš, božaš in poljubljaš prvo rdečko, zdaj ne vidiš, ne božaš in ne poljubljaš prve rdečke…

Zdaj si na tem, da boš, zdaj si v odhajanju… Naporno! Za oba!

in o besedi, ki ni konj,

Na koncu sem šel, ja, s trdim spat’. Leta kasneje sem (od nje) slišal, kaj bi moral narediti. Kot sem že omenil, je ”prijavila”: “Posilil bi me, pa bi bilo vse v redu, hahaha)…

Dan po dogodku sem sicer slišal nekaj povsem drugega; da je pot v rdečko vodila preko srca.  “Niti enkrat mi nisi rekel, da me imaš rad. Zato ti nisem dala!”

Ups! Pa saj se nimava rada, samo seksati sva hotela (vsaj jaz), sem hotel reči, mlad, neumen in naiven, pa sem bil raje tiho. To je bila dobra šola: Lepa beseda vlažno mesto najde!

Konec je bil vseeno srečen – pa to je že druga, novejša zgodba!

  • Share/Bookmark

B.B.Kastelic o…

Sobota, 20. februar 2010

B.B. Kastelic o…

bruhalnem opravičilu,
V Ljubljani sem, ura je enajst, in malo prej sem se vrnil iz »službe«, s snemanja prve oddaje Slovenija ima talent (razkrijem vam lahko, posebej cinikom, da Slovenija ima talent, celo veliko talentov), v kateri sodelujem kot eden izmed treh sodnikov, in na materinem računalniku poskušam ujeti petek, še preden mine čas za metek…
Preutrujen sem, da bi napisal kaj zelo razmišljujočega!
Pravkar sem si na internetu ogledal in poslušal opravičilo lastnika trenutno najbolj pokvarjenega znanega kurčka v ZDA, Tigra Woodsa.
Namignil je (sponzorjem!), da se utegne še letos vrniti na golf igrišča… Še prej bo nadaljeval terapijo (zdravljenja seksoholizma), ker je »prenehal živeti v skladu z glavnimi vrednotami, v skladu s katerimi je mislil, da živi«. Vedel je, da ne dela prav, vendar se je prepričal, da normalna pravila zanj ne veljajo. Mislil je, da mu je dovoljeno vse. Mislil je, da si zato, ker je trdo delal vse življenja, zasluži uživanje vseh skušnjav okrog njega. Mislil je, da je upravičen nanje, in zahvaljujoč denarju in slavi, mu jih ni bilo treba daleč iskati. Motil se je in bil je trapast. Terapija (že 45 dni ima baje za seboj) mu pomaga pri soočanju s problemi. In nikoli več ne bo ponovil svoje nezvestobe. Bla, bla, bla, bla…
Kaj bolj patetičnega in bednega že dolgo ne! »Bil sem nezvest. Imel sem afere om varal sem. To, kar sem naredil je bilo nedopustno,« pravi tako imenovani Tiger, ki je v bistvu trinajst minut nekomu nekaj lizal.
Vse naštete je prizadel z enim samim… kurčkom. Pokvarjenim kurčkom.
»Prizadel sem svojo ženo, svoje otroke, svojo mamo, družino svoje žene, svoje prijatelje, svojo fundacijo in otroke po vsem svetu, ki so me občudovali,« je mjaukal Tiger.
Je koga pozabil? Sponzorje seveda. S tem opravičilom – vrečko, prosim (tisto za bruhanje) – je naredil vse zato, da bi ohranil čim več sponzorjev, zaradi katerih je veliko bolj bogat kot je zaradi golfa, v katerem naj bi bil najboljši igralec sveta.
seksu z vodilnimi politiki,
Kaj mislite, koliko odstotkov v razmeroma veliki britanski seks anketi je na vprašanje, ali bi šle v posteljo (seksat’, ne spat’) z britanskim laburističnem premierjem Gordonom Brownom, ki se zadnje čase zelo trudi (zaradi bližine volitev) trudi, da bi bil všeč ženskam in se je zato celo skoraj cmeril na televiziji?
GB je zbral natančno 0 (nič) odstotkov. Nekaj bolje se je odrezal vodja konservativcev David Cameron, ki je zbral celih pet odstotkov glasov, medtem ko je vodja liberalnih demokratov Nick Clegg, ki se je v enem izmed interjujev v preteklosti pohvalil, da je spal »z manj kot tridesetimi ženskami«, zbral tri odstotke glasov.
Kdo neki si želi spati s politiki? Žene?
katastrofi,
V tej isti prvi večji letošnji otoški raziskavi britanskega seksualnega življenja, so ponudili kup drugih zanimivih rezultatv.
Največja novost je pravzaprav ta, da se Otočani še manj dajejo dol’ kot so kazale dosedanje raziskave.
Prvo pomembno vprašanje je bilo zelo jasno. Na lestvici od ena do pet so morali vprašani opisati svoje (ne)zadovoljstvo s svojim seksualnim življenjem. Zelo zadovoljnih (za petico) je 16 odstotkov moških in 22 odstotkov žensk. Zadovoljnih (štirica) je po 23 odstotkov moških in žensk. Trojko je izbralo 28 odstotkov moških in 23 odstotkov žensk, dvojko (nezadovoljni s seksom) 14 odstotkov moških in 12 odstotkov žensk, enko (zelo nezadovoljni se svojim seksom) pa 12 odstotkov moških in 10 odstotkov žensk.
Največje razočaranje prinaša količina seksa!
Najbolj pogost odgovor je od enkrat do petkrat na mesec. Tega je obkrožilo 32 odstotkov moških in 30 odstotkov žensk. To je katatstrofa! Šestkrat do desetkrat na mesec seksa 24 odstotkov moških in 29 odstotkov žensk, enajstkrat do dvajsetkrat 22 odstotkov moških in 17 odstotkov žensk, enaindvajsetkrat do tridesetkrat 6 odstotkov moških in 5 odstotkov žensk in enaintridesetkrat ali večkrat 2 odstotka moških in 1 odstotek žensk. V kateri kategoriji ste?
In o besedi, ki ni konj,
Kompliment se od komplimenta razlikuje! Ameriški 32-letni glasbenik John Mayer se je izkazal za enega izmed bolj nekavalirskih slavnih moških, ko se je razgovoril o svoji nekdanji punci, 29-letni prsati pevki in igralki Jessici Simpson.
Resnici na ljubo, o njen res ni povedal nič slabega. V pogovoru za marčevsko številko ameriškega Playboya je dejal, de je bil seks z njo nor: »Jessica je seksualni nepalm v postelji.«
To, kar me zanima je, kaj si ženske mislijo o tem komplimentu, in kaj si moški predstavljajo o tem komplimentu.

  • Share/Bookmark

B.B.Kastelic o…

Petek, 12. februar 2010

seksoholizmu,

Tiger Woods je, berem, po šestih tednih, zapustil kliniko za zdravljenje seks odvisnosti. Na klniki trdijo, da se 34- letni Tiger ni “rehabilitiral”, da zdravljenja ni jemal resno, predvsem pa, da ni naredil glavnega: priznal, s koliko ženskami je bil nezvest ženi. Priznal naj bi samo tri, čeprav jih je afero z njim prijavilo štirinajst.

Poleg tega naj se ne bi sprijaznil s tem, da ima problem, imenovan seks odvisnost. Seksoholizem.

Če resnici pogledamo v oči: če ne bi bil poročen in “vzorni mož in oče”, kakšnega so potrebovali sponzorji, ki so ga zasipavali z milijoni, ne bi nihče trdil, da je seks odvisnik, ker je v štirih letih spal s štirinajstimi ženskami (kar niso niti štiri cele ženske na leto, ampak 3,4).

Veliko je odvisnosti, ena novejših in morda najmanj nevarna pa naj bi bila seks odvisnost. Zasvojenost s seksom. Seksoholizem. Naj bi bila? Ja, zato je pravzaprav veliko vprašanje, ali sploh obstaja.

Je resnica ali pravljica (in izgovor nezvestih in nov vir zaslužka klinik za bogate)?

o anglosaškem pristopu,

Tigrov angleški kolega, žogobrcar in zaradi hitre zadrge odstavljeni angleški kapetan John Terry je bil ženi nezvest s še manj ženskami kot Tiger, pa namigujejo, da je tudi on seksoholik, medtem ko je predsednik FIFA Sepp Blatter ta teden dejal, da ga v latinskih državah, v Italiji ali Španiji, ne bi odstavili, ampak bi mu ploskali.

Švicar Blatter pravi, da je bil to (odstavitev zaradi seks afere) “poseben pristop k tej stvari v anglosaških državah…”

Eden maloštevilnih Britancev, ki je javno priznal, da je seks odvisnik, je superbogati poročeni skoraj sedemdeset let stari lord Laidlaw, ki je zapravil 27.000 funtov za orgije s četico profesionalk?

Lord, katerega premoženje ocenjujejo na 730 milijonov funtov, je javno priznal, da je seksoholik in dejal, da se s to “boleznijo bojuje že vse življenje”. Se vam smili, ali pa sta pomislili, da je stari pokvarjenec in pohotnež, ki je našel popoln izgovor?

Kaj vse bi vi naredili, če bi imeli 730 milijonov funtov? Bi kakšen milijonček porabili tudi za popestritev seksa?

pionirju seksoholizma,

Neuradni prvi slavni ozdravljeni seksoholik, hollywoodski zvezdnik Michael Douglas, je večkrat zanikal, da bi kdaj bil seksoholik, čeprav se je o seksoholizmu začelo govoriti prav zaradi njega, pred približno dvajsetimi leti, ko ga je prva žena poslala na zdravljenje, potem ko ga je zalotila dobesedno na in v svoji najboljši prijateljici. Prej te skovanke ni bilo.

Tisti seks terapevti, ki zdravijo seksoholizem pravijo, da je resna odvisnost z resnimi posledicami, za katero “trpi” približno vsaj dvajseti človek. Seksoholiki naj bi se – tako oni – enako kot alkoholiki in narkomani predajali svoji omami ne oziraje se na posledice kot so izguba službe, žene in otrok in zdravja. Seksoholiki naj bi bili navadno moški različne starosti iz različnih družbenih okolij. Seksoholizem naj bi posledica slabega mnenja o samem sebi, nezadovoljstva, jeze in negotovosti vase.

Torej v bistvu ne gre za seks? In če ne gre, zakaj potem govorijo o seksoholikih? Če ne bi, ga ne bi mogli zdraviti (in dodatno zaslužiti)?

Tudi del seksologov in psihiatrov trdi, da to ni to, ker ne gre za “kemično odvisnost” oziroma “zlorabo substanc” (alkohol, mamil…). Zato, dodajajo, ni mogoče govoriti o seks odvisnosti. Prej o obsesiji, ki je nekaj drugega kot odvisnost.

Mislim, da številni mešajo domnevno seks odvisnost in močan spolni nagon (libido), ki v primeru neujemanja s spolnim nagonom partnerja vodi v iskanje seksa na porno portalih, v afere… Tisti, ki sami priznavajo, da so seksoholiki, to zagotovo niso, ampak so ženskarji, ki iščejo izgovore za nezvestobo.

Vsi nekaj iščemo, ne? Ljudje iščejo tisto, kar jim manjka (kar jih osrečuje). Vse kaže, da vse številnejšim manjka predvsem eno: seksa, kar je žalostno in paradoksalno, ne samo seksa kot fukanja, ampak kot bližine, objemanja, poljubljanja in nežnosti, sproščanja in zabave v teh prehitrih norih in zdaj še kriznih časih, zaradi katerih – to je res noro! – je prav seks veliko krat prva žrtev.

Prav pomankanje vsega naštetega v modernih časih vodi v mnoge odvisnosti in obsesije, ki jih je vse več. Tudi to, čemur pravijo seksoholizem, je največkrat iskanje tistega, kar ti manjka, ali pa poseganja po vsem tistem, kar ti je – zaradi različnih razlogov, od slave in statusa do denarja – dosegljivo.

in o besedi, ki ni konj,

Britansko in mednarodno modno sceno je včeraj šokiral samomor modne ikone, komaj štiridesetketnega kreatorja Alexandra McQueena. Globalno najbolj uspešnega med ekscentričnimi kreatorji McQueena so našli mrtvega v njegovem razkošnem stanovanju v središču Londona. Po še neuradni trditvi se je obesil.

McQueen očitno ni mogel preboleti smrti matere Joyce, ki je umrla prejšnji torek. Samomor je naredil dan pred njenim pogrebom. Srhljivo!

Srhljivo je tudi brati, kar je McQueen pisal na vse popularnejšem twiterju (sam še vedno ne vem, kaj točno bi počel z njim – poleg očitnega) pred pa tudi pred materino smrtjo, saj je po njegovem pisanju očitno, da je imel probleme tudi sam s seboj.

Prvega februarja na primer je napisal: “Od nebes do pekla in nazaj, življenje je smešna reč: lepota prihaja iz najbolj čudnih in celo najbolj ogabnih krajev!”

V modem svetu so ga razglašali za sodobnega genija. McQueen je bil znan tudi po svoji odkriti homoseksualnosti. Zase je rekel, da je “rožnata ovca v družini” in da je bil “že ob rojstvu tako prepričan o svoji seksualnosti, da je šel iz maternice na gejevsko parado”.

R.I.P. Alexander!

  • Share/Bookmark

B.B. Kastelic o…

Petek, 5. februar 2010

novi žrtvi pokvarjenega kurčka,

I had a dream!

Sanjal sem, da sem bil na nogometni tekmi med Slovenijo in Anglijo na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki, na kateri smo Slovenci izkoristili vse priložnost za gol in zmagali s sedem proti nič. Angleži so medtem zapravili kup priložnosti.

Največ jih je imel angleški kapetan John Terry, pa se je vsakič od nekod pojavil njegov reprezentačni tovariš, nekdanji prijatelj in nekdanji sosed Wayne Bridge in ga spotaknil… in že smo bili Slovenci v protinapadu. Tudi Bridge je imel dve 100-odstotni priložnosti za zadetek z glavo, pa se je žoga vedno nenavadno odbila od nje. Kot bi imel na glavi neke vrste nevidno oviro, ki je preusmerila žogo…

Z drugimi besedami: v Angliji je velik nogometni in medijski kraval, ker je prišlo na dan, da je Terry Bridgeu nasadil rogove, ko je lani štiri mesece na skrivaj brusil njegovo zdaj že nekdanjo francosko ‘zaročenko’ in ženino prijateljico Vanesso Perroncel.

Pozabite nov oblak smradu, ki se (zaradi objave končne statistike o tem, koliko so britanski poslanci s poslanskimi “izdatki” pokradli davkoplačevalcem) dviga iz westminstrske parlamentarne palače, pozabite preiskavo okoliščin britanske odločitve za Bushevo ježo nad Irak, v kateri je Tony Blair dobrih pet ur nalagal isto sra… kot vedno (ni lagal, ni zavajal, ni naredil dosjeja o iraškem orožju za množično uničevanje bolj seksi in… tako bla, bla, bla, naprej), pozabite arogantne bankirske narciske, ki so ta teden izvedeli, koliko je kdo dobil iz nagradnega sklada dobrih šest milijard funtov) in se spremenili v domišljave “big swinging dicks-e” (velike nihajoče klince), in pozabite… vse drugo, edina zares pomembna zadeva v tem tednu, o kateri so največ razpravljali nogometni izvedenci, kolumnisti, moralisti, psihologi, politiki in kdo ve še vse je bilo vprašanje, kaj narediti s kapetanom angleške nogometne reprezentance, velikim Johnom Terryjem, in kako zelo dramatično so se zaradi njegovega pokvarjenega kurčka zmanjšale šanse Angležev na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki.

angleških tigrih,

Američani imajo Tigra, Angleži imajo Terryija in vrsto drugih nogometnih “zvezdnikov” – milijonarjev s pokvarjenimi kurčki (večina ima vse v nogah in med njima, nad vratom pa je kriza), ki redno polnijo tabloide s svojimi seks “podvigi” – navadno s praznoglavimi mladimi blondikami, ki sanjajo o tem, da bodo – na hrbtu – odšle po stopinjah Victorije Beckham in poročile bogatega slavnega žogobrcarja.

Sanje se veliko krat končajo z “roastingom”, ki je bil pred časom zelo priljubljen – roasting je timski seks dveh, treh ali več nogometnih zvezdnikov z eno trapo, ki so ga tako imenovali, ker si jo podajajo kot si Angleži podajajo nedeljsko pečenko, ki ji rečejo roasting…

Je to, kaj je veliki John delal z malim Johnom, nekaj, kar bi moralo brigati samo njegovo ženo in Terryja, ki ni nikoli – za razliko od številnih politikov ujetih s hlačami nakolenih – pridigal visoke morale? Ali pa bi se moral veliki John vzorno vesti tudi izven igrišča in malega Johna uporabljati samo doma (z ženo)?

To, da je bil Terry nezvest ženi, ki je namignila, da ji je bil nezvest odkar sta skupaj (“Deset let me je poniževal, to pot pa sem bom ločila,” je dejala in odšla na sonce v Dubaj, kjer je skoraj cela angleška reprezentanca pred leti kupila vile na tisti ogabni palmi, ko še ni bila zgrajena), večine ne moti (nekateri Johna celo “hvalijo”, ker je imel afero z odraslo žensko, ne pa s kakšno mladoletnico). Moti jih to, da je imel afero z nekdanjim dekletom reprezentančnega tovariša Bridgea, ki naj bi že postavil ultimat: ali jaz ali Terry. Še najmanj trije reprezentanti naj bi dejali, da ne bodo igrali za Anglijo, če bo igral Terry, ker je nasadil rogove tovarišu, ki je bil obenem prijatelj in sosed. Zaradi nastale štale se nogometni navijači in strokovnjaki bojijo, da bo ozračke v reprezentanci na svetovnem prvenstvu neprimerno za zmage, posebej, če bosta v njej ostala oba, Terry in Bridge.

O usodi angleškega kapetana bo odločal visokomoralni katolik Fabio Capello. O njunem srečanju, ki naj bi bilo danes, poročajo tako veliko kot bi na vrhuncu hladne vojne o vrhunskem srečanju ZDA – ZSSR.

Tudi politika je morala pristaviti svoj piskrček, saj je državni sekretar, pristojen za šport, že izjavil, da je zaradi afere Terryjevo kapetanstvo vprašljivo…

Večji, ko bo kraval, lažje bomo opravili z Angleži na svetovnem prvenstvu!

zmagovalki s pokvarjeno p….,

Velika zmagovalka tega seks škandala je mademoiselle Perroncel, ki naj bi – ob posredovanju razvpitega “publicista” Maxa Clifforda (znanim in neznanim ženskam pomaga za čim več denarja “publicirati” spanje s slavnimi moškimi in je zato tudi sam milijonar) – podrobnosti afere s Terryjem že prodala neznanemu tabloidu za okroglih četrt milijona funtov.

Vanessa, ki pod pasom, nad katerim ima srednje velike umetne prsi, spominja na trebušno plesalko (ne ravno femme fatale, ki pa se očitno spremeni vanjo, ko zameša pokvarjene kurčke – poglejte jo v družbi pevke in nogometne žene Cheryl Cole na lanskih počitnicah v Franciji, na katerih je bila z Bridgeom in njunim otrokom: http://www.dailymail.co.uk/news/article-1248115/Cheryl-Cole-offers-support-Wayne-Bridge.html), se je preselila na Otok pred desetimi leti.

Očitno se je navdušila nad nogometom (beri: gotovino žogobrcarjev), zlasti nad Abramovičevim Chelseajem, saj menda ni spala samo s Terryjem, ampak s še petimi do sedmimi igralci Chelseaja. Dolga je bila pot do… kapetanovega in pravega keša.

Razveselila me je britanska kolumnistka, ko je podražila na tisoče diplomiranih Otočank, ki ne morejo najti službe, napisala: “Kaj je pametneje: tri leta študirati klasike, ali spati z nogometnim igralcem? Je boljša naložba univerzitetna diploma ali nov par prsi?”

Spanje s slavnim moškim je v Britaniji že veliko let dober biznis, ki številnim mladim ženskam prinaša dober denar (ne tako dober kot Vanessi, vendar sploh ne slab). Tu in tam je tudi spanje s slavnimi ženskami dobičkonosno in prinaša slavo. Najnovejši primer je “boksar” (eden izmed tistih, ki se mlatijo v “kletkah” – vse bolj priljubljeni cage boxing) Alex Reid, ki so ga zato, ker je dal dol’ Jordan, nosilko najbolj znanih britanskih umetnih prsi, povabili v nedavno končanega zadnjega slavnega Big Brotherja. Alex je zmagal in pokasiral 100.000 funtov. In kdo je osvojil drugo mesto? Pevec Dane Bowers, ki je Jordan dajal dol’ pred leti. V Hiši Big Brotherja je bila tudi mlada prsata Rusinja Katja Ivanova. Kako je “zaslovela” in se iz natakarice prelevila v dobro plačani “model”? Tako, da je spala z nekaj manj kot pol stoletja starejšim kitaristom Stonesov Ronnijem Woodom in razkopala njegov zakon…

Ja, ja, seks prinaša denar…

Če bi predolgo razmišljal o tem, koliko sem sam zaslužil s seksom (pisanjem!!!), bi se verjetno zjokal.

in o besedi, ki ni konj,

Naj tudi končam s seksom in denarjem. Bliža se valentinovo, prvi trgovski praznik po božiču. Eden izmed filmov, ki se bo ob tej “romantični” priložnosti vrnil v britanske kinematografe bo – ob svoji dvajsetetnici – Pretty Women.

Julia Roberts je v njem, z vlogo sicer visokorazredne prostitute, postala najbolje plačana hollywoodska zvezda. Ob tedanjem Georgeu Clooneyu Richardu Gereu, bogatem poslovnežu, ki jo začasno kupi. Čeprav je konec srečen, saj se zaljubita, so femonistke Pretty Women kritizirale kot zavajajočo hollywoodsko reklamo za prostitucijo.

Zgodba filma je znana: moški kupi žensko, ženska kupi obleke…

Nabolj nepozabne pa je – zaradi aktualne “situacije”, pokvarjenih kurčkov in pokvarjenih bankirjev in tako naprej, trenutek, v katerem Richard reče Juliji: “We’re so similar — we both screw people for money (Kako sva si podobna – oba nategujeva ljudi za denar)!”

ps: Naj dodam (zaradi najbolj vroče slovenske teme tega tedna) v nekoliko podaljšani obliki, kar sem na kratko na Pop TV poročal o britanskih “nevarnih psih” in o nekaterih še nevarnejših lastnikih psov.

V Britaniji imajo velik problem z nevarnimi psi, ki je iz leta v leto večji bolj zaradi lastnikov psov, kot psov. Posebej pogosta je zlasti “novica”, da je pes hudo pogrizel otroka. Tudi zadnja smrtna žrtev je bil otrok, štiletni fantek – decembra lani. In prav tako predzadnja, petletna deklica – pred dvema letama. Ob vsakem hujšem primeru se razname razprava o tem, ali obstoječi Zakon o nevarnih psih še ustreza.

Podatki so strah zbujajoči: zaradi pasjih ugrizov vsak teden zdravniško pomoč potrebuje več kot 100 Otočanov. To je skoraj sedemdeset odstotkov več kot pred desetletjem. V letu 2008 so samo v Angliji nudili zdravniško pomoč več kot 5200 ljudem. Med njimi je bila dobra četrtina otrok – med temi številni malčki in dojenčki. Večinoma gre za otroke, ki jih – po obrazu – pogrizejo “hišni ljubljenci”. Velika večina potrebuje plastično operacijo.

Po prvih podatkih za leto 2009 se je število hudih napadov psov na otroke pod desetim letom povečalo za štirinajst odsotkov. To je eden izmed razlogov za pritiske na vlado, naj spremeni Zakon o nevarnih psih, ki so ga zadnjič dopolnili leta 1997. Drugi je pritisk Pošte, saj psi pogrizejo več kot šest tisoč poštarjev na leto.

Zakon o nevarnih psih ne prepoveduje nobene pasme, za štiri pa veljajo stroge omejitve. To so ameriški pit bul terrier, argetinski pes, ki mu rečejo tudi argentinska doga, japonski borbeni pes tosa, znan kot sumo pes in brazilska fila. Za kršitev omejitev, kot je obvezen nagobčnik na javnem kraju, sta predvidena zaporna in denarna kazen do dva tisoč funtov. end optional).

Kritiki tega zakona že dolgo trdijo, da ne obravnava največjega problema: nevarnih lastnikov psov. Kraljevo društvo za preprečevanja okrutnosti do živali poudarja, da bi se moral zakon osredotočiti na vse številnejše lastnike, ki agresivno vzgajajo pse, da ti postanejo njihov “statusni simbol” ali “oborožitev”.

Najhujši in najnovejši dokaz tega zadnjega je trenutno sojenje morilcem šestnajtletnega Christopherja iz Lambetha v Londonu, članom najstniške tolpe. Dva psa, s katerimi so bili “oboroženi”, sta Christopherja aprila lani, ko je poskušal pobegniti, ujela, vrgla na tla in pogrizla, preden so ga člani tolpe šestkrat zabodli z noži. Priče so njihove vedenje in ravnanje primerjali s tropom krvoločnih živali.

  • Share/Bookmark