Arhiv za 19. Marec 2010

B.B.Kastelic o…

Petek, 19. marec 2010

talentih,
Kako hitro je minil dvotedenski delovni obisk v Ljubljani!!! Največ dela sem imel z vlogo žiranta v šovu Pop TV »Slovenija ima talent«. Daleč najtežji dan je bil v ponedeljek, ko se je morala žirija (Lucienne Lončina, Branko Čakrmiš in jaz) izmed več kot 120 talentov, ki so se uvrstili v ožji izbor, izbrati petdeset polfinalistov. Nikoli si ne bi mislil, da se bomo tako težko odločili – trajalo je ure in ure – in da bo tako težko gledati v oči neizbranim.
Na našo sreč smo se enkratno ujeli. Z Lucienne, visoko postavno angleško fantastično pevko in pianistko in lepotico, ki že osemnajst let živi v Sloveniji, se prej nisva poznala, s programskim direktorjem Pop TV Brankom pa se poznava že vrsto let in sva uspešno sodelovala že pri drugih projektih.
Na Pop TV so mi pred začetkom snemanj pripravili prvovrstno presenečenje, saj mi niso razkrili imen kolegov v žiriji. Šele, ko sem prišel na snemanje promocijskega videospota, in stopil v garderobo, sem ju zagledal. Lahko si predstavljate, kako sem pogledal blondinko Lucienne. Tudi Branka sem bil v žiriji zelo vesel. Mislim, da sem se vživel v »sodniško« vlogo. Zahtevna je, vendar je zabavna. Na kratko: zelo dobro se imam!
Že pred šovom sem vsem skeptikom, ki so mi govorili, »kakšni talenti, kaj se pa greste«, in podobno, sem bil prepričan, da bodo »razočarani«. Avdicije so pokazale, da ima Slovenija zelo veliko raznolikih talentov, od pevcev do glasbenikov, od plesalcev do telovadcev. Prihodnje leto jih bo zanesljivo še veliko več, saj se bodo opogumili še številnejši.
V četrtek zvečer je imela vsa ekipa šova »Slovenija ima talent« manjšo zabavo ob koncu snemanja prvih šestih avdicij, med katero smo si pogledali prvo oddajo, ki jo bo Pop TV predvajala ob osmih zvečer v nedeljo. Že zelo dolgo se nisem tako zabaval pri gledanju »televizije«, navdušen nad tem, kako zelo profesionalno so vsi deli ekipe opravili svoje delo. To je to! To je pravi šov, to je dobra televizija, to je to, kar televizijo dela privlačno in zabavno. Izvrstna britanska različica ni nič boljša od naše. Priporočam!
Barbari,
Prejšnji teden sem pisal kolumno o tem, kako me je šokirala ugotovitev, da 41 odstotkov otrok v Londonu živi v revščini. V bogatem Londonu? Ja. V vrsti primerov londonskih revežev me je zaradi posebnega razloga najbolj pritegnila zgodba o gospodični Barbari Harriott, ki jo statistika uvršča med najrevnejše Londončane, čeprav ima na voljo neobdavčenih 38.444 funtov (42.354 evrov), kar sploh ni malo. Kako je mogoče, da je revna, čeprav je to precej več kot je povprečna britanska letna plača, ki je približno 25.000 funtov (27.538 evrov), od katerih je potrebno odšteti še davek?
Samska v Londonu rojena brezposelna črnka Barbara je revna zato, ker ima 11 otrok. Enajst, ja. Stari so od 25 let do šest mesecev. Čeprav ima 44 let je bila v službi samo enkrat in samo nekaj mesecev, ker je, ne vem katerič, zanosila. Barbara in njenih enajst otrok živi od socialne podpore, in sicer v petsobni občinski hiši. Ker dobi vse oblike podpore, ki ji pripada po zakonu, se nabere nemajhna vsota denarja. Ko plača vse tekoče stroške, ji za življenje ostane 543 funtov (598 evrov) na teden, kar je malo, če imaš enajst otrok, saj je to samo 7 funtov (7,7 evrov) na dan na otroka – za vse stroške.
Sociologi takšne družine uvrščajo v tako imenovani »underclass«, podrazred »socialnih odvisnikov«, ki živi izključno od socialne podpore in je iz leta v leto večji. Nihče ne zna postreči s podatkom, koliko ji je, zanesljivo pa jih je precej več kot je Slovencev. Velika večina davkoplačevalcev na Otoku, ki trdo dela za preživetje, zlasti v sedanjih časih, jih ima za parazite. Številni jim pravijo kar »družbena sodrga«. Raje ne vem, kaj vse grdega so pomislili o Barbari.
Heleni,
Malo kdo je pomislil, da je »super mama«, za kar so razglasili njeno belo vrstnico, prav tako 44-letno Heleno Morrisey, ki ima diplomo univerze v Cambridgeu in je direktorica investicijskega podjetja v londonskem City z neznano, vendar gotovo vrtoglavo plačo. Helena ima samo dva otroka manj kot Barbara – devet. Vse ima z istim moškim, možem, ki je prav tako visoko izobražen in veliko zasluži.
Barbara se ni poročila z nobenim od petih očetov svojih otrok. Ne Helena ne Barbara nista »načrtovali« tolikšnega števila otrok (za kontracepcijo še nista slišali?), ki pa si ji prva lahko privošči, druga pa, skupaj z njimi, živi v revščini. Zakaj ima Barbara tako veliko otrok? Zato, ker je pri devetnajstih letih odkrila, da ni tako ničvredna in nesposobna kot je mislila, da je, ker je živela v revščini. Prvič je zanosila in prvič čutila, da je »nekaj ustvarila«. Ko je postala prvič mati je končno »imela občutek, da je nekdo«, pa tudi, da je »za nekaj sposobna: biti dobra mati«. Ta občutek jo je tako prevzel, da je to postala še desetkrat, zadnjič pred šestimi meseci.
V Britaniji je zelo veliko mater samohranilk, ki živijo od socialne podpore. Velika večina ima manj otrok kot Barbara, vse pa živijo izključno od socialne podpore. Najnovejša raziskava je potrdila, da je njihovo število poskočilo z 10 na 25 odstotkov. Zakaj? Zato, ker je to – kot so ugotovili v tej raziskavi – zavestna odločitev za »določen življenjski slog«. Točno tako. Več kot polovica jih ni nikoli živela z očeti svojih otrok…
In kako so se odzvali politiki vseh treh vodilnih strank, ker mediji kritizirajo množenje števila samskih mater? Oportunistično. Ker je predvolilni čas (volitve morajo biti najkasneje 2. junija, vse pa kaže, da bodo 6. maja) lovijo glasove, kjer koli jih lahko. Zato so šefi vseh treh vodilnih strank obljubili, da se bodo »bojevali proti predsodkom do samskih staršev«. Dobrodelna organizacija za samske starše Gingerbread je pristavila svoj piskerček z ugotovitvijo, da »mediji samske matere in očete nepošteno opisujejo kot parazite«.
igralkah (orgazma)
Kaj je največja neumnost, ki jo lahko naredi ženska v postelji? Igranje orgazma.
Mislil sem že, da je igranje orgazma ostalo na smetišču seks zgodovine. Pa ni. Nova britanska raziskava je pokazala, da polovica žensk igra orgazem. Nekatere vedno, nekatere pogosto, nekatere tu in tam. Kako nesmiselno!
Desetina vprašanih zaigra orgazem vsakič, ko seksa. Največjo »škodo« imajo od tega same, »škodujejo« pa tudi moškim, ki mislijo, da so dobri ljubimci. Pomislite na to, kako se mora počutiti moški, če mu ženska nekega grdega dne zaradi recimo prepira zabrusi: »Pa tudi nikol’ mi ne pride…« To mora biti za moškega precejšen šok.
in o besedi, ki ni konj,
Ena izmed britanskih seks kolumnistk sicer misli, da občasno igranje orgazma ni nekaj tako zelo slabega. Kdaj točno? Kadar se jim ravno ne seksa, kadar imajo skrbi, kadar so utrujene in tako naprej… pa vseeno seksajo.
»Oglasiš se s daljšim aahhhh, pa sta obe srečna, on, ker misli, da ti je prišlo, in lahko tudi sam doživi orgazem, ti pa zato, ker lahko zaspiš,« je napisala. Narobe! To je ena izmed najbolj brezveznih in škodljivih laži. Pa ženske danes kaj manj igrajo kot v preteklosti? Ja. Vsaj to! Še pred desetimi leti naj bi jih stalno, redno ali tu in tam orgazem igralo več kot sedemdeset odstotkov.

  • Share/Bookmark