Arhiv za 27. Marec 2010

B.B. Kastelic o…

Sobota, 27. marec 2010

nezvestobi,

Ena izmed britanskih kolegic je ta teden napisala zelo dolg članek o nezvestobi slavnih moških, ki so bolj kot kdaj prej poplavili medije odkar je Tigrova žena konec novembra lani Tigra lovila in enkrat do dvakrat zadela s palico za golf… Mati njenih ugotovitev je: nezvesti slavni možje ogrožajo zakonska razmerja vseh parov. Tudi zakone navadnih smrtnikov.

Zakaj? Zaradi medijev (nekdo mora niti kriv!). Natančneje: bolj ko se bo nezvestoba slavnih tipov vsidrala v medijih, in več ko bo slavnih žena, ki jo bodo oprostile, bolj se bomo vsi skupaj sprijaznili in lažje živeli z njo. Optimistka? Predvsem se moti. Količina pisanja in govorjenja o nezvestobi drugih ne bo čisto ničesar spremenila.

Zakonska nezvestoba je stara približno toliko kot so poroka in zakonsko razmerje, ločevanje zaradi nezvestobe in oproščanje nezvestobe.

Nezvestoba pa se od nezvestobe zelo razlikuje, a ne?

Za nekoga je nezvestoba že ukradeni kratek poljub ali mečkanje z drugim, posebej, če so vpletena spolovila, za drugega samo trajnejša ljubezensko-seksualna afera…

Nekdo je pripravljen oprostiti enonočni seks, za drugega ni razlike med eno ali stotimi nočmi seksa z drugim. Za nekoga je, za drugega pa ne nezvestoba na primer blow job (se spomnite Clintona, ko je trdil, da blow job ni seksualno razmerje!). Čeprav o tem še nisem nikogar slišal razpravljati, bi bilo zanimivo slišati mnenje moških: bi najdrajžji oprostili, če bi ji drugi moški nudil oralni seks, ona pa njemu ničesar…

In potem: je nezvestoba, ki si zasluži ločitev, obisk pri profesionalki (ali: profesionalcu)?

Sam sem že oprostil nezvestobo (nisem se spuščal v njene podrobnosti), res pa je, da je bila posledica maščevanja oziroma odkritja moje nezvestobe.

Bi lahko oprostil nezvestobo, ki je ne bi posredno sam zakrivil? Morda. Odvisno od okoliščin. Dvomim. Najbrž ne. Ne vem.

Največja “tehnična” vira nezvestobe sta neujemanje libidov moškega in ženske in s tem povezano seksualna nezadovoljenost moškega ali ženske, in seveda priložnosti-ponudb, ki ji imajo slavni in bogati moški kot je Tiger Woods precej več kot navadni smrtniki.

Tudi veliko priložnosti-ponudb, močan libido in nepotešenost tvorijo idealno “tehnično” kombinacijo za nezvestobo. Vrsta Tigrovih ljubic, na primer, pravi, da jim je namigoval, da ženi ni bilo kdo ve koliko za seks…

Možno, kot je možno, da je s tem pred samim seboj opravičeval nezvestobo, ki ti lahko preide v kri, posebej, če te (dolgo) ne dobijo. Tudi vse bolj predrzen se. In če te, je prvo pravilo: ne priznaj ničesar! Tudi, če te dobijo gor, se delaj presenečega, češ, nekdo me je porinil gor. In… podobno!

parjenju v ujetništvu,

Ker se navezuje na zgornje, dodajam, kar sem pred časom napisal o … “Parjenje v ujetništvu.” Ne gre za seks v živalskih vrtovih, ampak za seks v človeških zakonih. Točneje: za kronično pomankanje seksa v  ujetništvu, kot zakonu že v naslovu «Mating in Captivity» pravi ameriška avtorica Esther Perel.

S to knjigo se je odzvala na trditve, da vse številnejši poročeni pari seksajo tako pogosto in s tolikšnim žarom kot pande oziroma živeli v zakonih z zelo malo seksa ali celo brez seksa, zanesljivo pa precej manj seksali kot so njihovi zdaj ostareli starši.

In kaj predlaga Esther, ki krivdo za to polaga na žene?

V bistvu pravi, da bi morale žene – kot vse drugo – planirati tudi seks. Kaj hujšega!!! Britanske kolumnistke so planile po njej in jo razglasile za «še eno izmed postmodernih retro feministk”, ki žene prepričujejo, da se morajo, če želijo imeti dober zakon, vrniti v pedeseta leta, ko so bili moški moški, ženske ženske in otroci otroci».

Niso pozabile tudi na «kolovoditeljico» te vrste izdajalk ženskega rodu Caitlin Flanagan, avtorico knjige “To Hell with All That: Loving and Loathing Our Inner Housewife”, kar je naslov, ki ga ni lahko prevesti: “K vragu z vsem tem: ljubljenje in sovraženje v nas skrite gospodinje”. Tudi njej so pišoče ženske zamerile «glorificiranje» časa, ko so žene redno kuhale, čistile in… da, da, tudi redno seksale s svojimi možmi.

Čeprav je Caitlin neke sorte desnočarka, Esther pa seks terapevtka, obe trdita, da je nezaželjeni stranski učinek ženske enakopravnosti poenostavil in uzakonil ženino odklanjanje seksa. Esther nevarno dodaja, da zakonci več seksajo v deželah, v katerih žene nimajo pravice reči ne. Ta pravica naj bi močno vplivala na sedanjo epidemijo izvenzakonskega seksa sestradanih zakonocev.

Tudi Caitlin kritizira “seks stavkanje” žena: “Nima samo žena za seboj napornega dne. Tudi mož ga ima. Oba imata za seboj naporen dan, ki pa vpliva na njeno zadržanost do zapeljevanja moža. Njena služba izven doma ji je dala pravico (reči ne), ki je gospodinja enostavno ni imela.” In kaj se po njenem zgodi? Žene so pogosto preutrujene, prezasedene in preveč jezne za seks, možje pa preutrujeni, prezasedeni in preveč jezni, da bi premagali njihovo upiranje seksu.

Pa smo tam, kjer ne bi smeli biti, v drami, v kateri “nastrada” ničesar kriv seks, ki nam noče nič slabega, ampak nam ponuja najboljšo najbolj sproščujočo zabavo za odrasle, za katero ni treba odšteti niti eura.

Bognedaj, da bi kritiziral njuno posredno kritiko ženske enakopravnosti in ženske pravice, da odkloni seks, čeprav odklanjanje seksa z nelenim, čistim, treznim in pozornim možem, ki je dober ljubimec, ne bom nikoli razumel. Nič pa se mi ne zdi narobe s tem, da je moški moški (ne pa mevža, mečkač itd), ženska ženska (ne pa možača ali kakor koli že imenujemo ženske, ki posnemajo moško vedenje) in otroci otroci (ne pa žrtve ambicioznih prezahtevnih staršev, ki jim kradejo otroštvo). Kot ni nič narobe s “planskim” seksom (pričakovanje povečuje željo!). Ja, spontani seks je super, vendar je zanj v “družinskih” okoliščinah bolj malo priložnosti, ki jih je zato potrebno izkoristiti tudi, kadar je časa in prostora bolj malo (primer: 10-minutni hitrec v kopalnici).

Pozabimo retro in vse druge feministke – zares pomemben je aktiven in navdušen odnos do seksa, ki je vse prevečkrat žrtev drugih precej manj zabavnih “nujnih” opravil. Dajmo mu prednost, da nam ne bo nekoč žal.

Saj veste, kaj najbolj obžaluje večina ljudi, starejših od 65 let? To, da so premalo… seksali, in/ali to, da so ostali s partnerji, ki se jim ni kdo ve koliko seksalo.

dveh Arsenalovih naslovih,

Vse bolj sem prepričan, da “bomo” (Arsenal) – kot vi rekla moja sinova, ki vedno igrata nogomet v Arsenalovih dresih – letos osvojili ne samo naslov angleških prvakov, ampak tudi evropskih prvakov. Nogomet me ni niti najmanj zanimal zelo veliko let.

V otroških letih me je zanimal samo  nogomet in bil soliden vratar, kar je bil vrsto let tudi moj starejši sin Adrian dokler ga niso obsedli deskanje na snegu, boks in v manjši meri bodybuilding (na univerzi v Readingu je član vodstva snowboarderskega kluba, lani jeseni pa je ustanovil tudi prvi boksarski klub).

Ko sem “odkril” košarko, sem pozabil nogomet. Ko sem odkril tennis je ta postal največja športna obsesija. Nekoč, ko sem imel veliko več časa, sem ga igral tudi po štirikrat na teden, zdaj sem zelo vesel, če mi ga uspe igrati dvakrat. Tudi kmalu 21-letni sin Adrian se je naučil igrati soliden tenis, res šele v zadnjih letih – moje navduševanje nad tenisom ga je, kot se ponavadi dogaja, prej odvračalo od tenisa kot ga privlačilo, čeprav ga nisem nikoli “silil”. Ta mali sin, desetletni Aaron je bil do nedavno navdušen samo nad nogometom in se ima za odličnega napadalca (ker se nerad vrača v obrambo), zdaj pa hoče nenadoma vsak dan igrati tenis, kar ni posledica moje želje, ampak prve ljubezni. Zatreskan je v sošolko Smillo, pol glave višjo blondinko, ki je po mami Danka (lepa vitka blondinka), po očetu pa Šved (bankir, ki dela pri Barclays Capital, in zelo dober tenisač, ki ga sem ga do zdaj še vedno premagal). Ker Smilla zelo dobro igra tenis, ga hoče dobro igrati tudi Aaron…

A nazaj k Arsenalu, ki je kriv za moje novo rojeno zanimanje za nogomet. Delno je zanj poskrbel Adrian, delno pa to, da Gunners igrajo najbolj inteligenten nogemet na svetu. Njihova igra je poezija, vsi drugi igrajo… proza. Pri podajanju žoge so Arsenalovci pravi umetniki. Virtuozi, ki jih poskušajo vsi posnemati. Samo poskušajo…

Odkar “smo” začeli tudi resno polniti gole tekmecev Arsenal v premiership ligi zaostaja samo dve točki za Manchester Unitedom in samo eno za Chelseajem. Resno mislim, da bo osvojil naslova angleških prvakov, čeprav ima težave s poškodovanimi igralci.

in o besedi, ki ni konj.

Ključnega pomena je današnja tekma proti Birminghamu v Birminghamu, kjer je ena izmed birminghamskih zverin Eduardu leta 2008 grdo zlomila gleženj, Eduardo pa bo danes glavni napadalec… Danes moramo zmagati in bomo zmagali z dva ali tri proti ena, v sredo, ko se bomo v Barceloni – v ligi prvakov – pomerili z Barcelono, pa bo izid (približno) dva proti dva.

  • Share/Bookmark