Arhiv za 9. April 2010

B.B.Kastelic o…

Petek, 9. april 2010

mega zaslužku,

Ne, ne bom spet filozofiral o bankirjih, ali politikih, ampak o tem, kako sem v dveh dnevih izprašil pridno in težko zasluženih 151 funtov za avtomehanika (in potem še 205 za cestninski davek), 160 funtov za računalničarja in 220 funtov za zobozdravnika.

Mislim… v nekaterih poklicih res znajo ceniti svojo uro.

avtomehaniku,

Primer avtomehanika: ko sem hotel na pošti plačati kupiti nov nov “road tax” (cestninski davek – ko ga plačas dobiš papirnati krogec, ki mora biti na vetrobranskem steklu, tako, da se vidi ali si na cesti ali si na cesti (i)legalec, plačati pa ga ne moreš brez dokazila o veljavni zavarovalni polici in tehničnem pregledu, v kolikor je avto starejši kot tri leta), sem se dvakrat razkuril.

Najprej zato, ker mi je sitni gospod na šalterju rekel, da je šel cestninski davek s 1. aprilom gor za 15 funtov in je namesto 190 zdaj 205 funtov. Potem pa zato, ker mi je rekel, ko je elektronsko preveril, ali potrebujem dokazilo o tehničnem pregledu, dejal, da ga dejansko potrebujem, čeprav je avto star dve leti in pol. Ampak, sem mu dopovedoval, poglejte v prometno dovoljenje (pri nas je to velika štiristranska plahta): na njej lepo piše, da sem nov avto registriral oktobra 2007, zdaj pa je april 2010. Tip je dvigal ramena in uperjal kazalec v vsemogočni računalniški ekran.

Bil je 3. april, sobota, ko vladna služba DVLA, ki bdi nad otoškim voznim parkom in cestninskim davkom, ne dela. Tudi v nedeljo ni delala. In v ponedeljek, ker je bil praznik. Pa sem se vozil ilegalno…

V torek sem jih, po petnajst minutnem čakanju na “dolgo nevidno telefonsko vrsto” (klic ni zastonj), dobil na telefon. Ne ravno prijazna gospa z DVLA mi je dejala, da na mojem prometnem dovoljenju lepo piše, da je bil avto narejen decembra 2006 in je torej star več kot tri leta. Kje to piše, sem jo spraševal, ona pa čez čas priznala, da nikjer, se opravičila in dejala, naj malo počakam, da preveri, od kod ji ta podatek. Po nekaj minutah se je vrnila na telefon in vedela, od kod ji ta podatek: sporočil ga je diler, ki mi je prodal avto oktobra 2007.

Meni je to “pozabil” povedati. Lahko se pritožim in zahtevam, da upoštevajo dan prve registracija vozila, je dejala zdaj prijaznejša gospa, vendar te vrste pritožb rešujejo počasi, medtem pa se seveda ne smem voziti… Mislil sem si, da si lahko pritožbo nekam vtakne in sem po praznikih poklical “Jonathana”, ki že veliko let ceneje kot drugi mehaniki skrbi za moj aktualni avto, in ga vprašal, ali lahko poskrbi za tehnični pregled.

Do prihodnjega tedna ne more… “Jonathan!” sem ga prekinil, “danes!” Res ni mogel. Zmenila sva se za četrtek zjutraj. Na tehničnem pregledu je bila problem samo ročna zavora, ki jo je moral Jonathan naštelati. Račun je bil: dve uri njegovega dela sta bili 90 funtov (ja, 45 funtov na uro računa in je precej cenejši od kolegov v velikih, pooblaščenih delavnicah), tehnični je bil 42 funtov (v spominu sem imel okrog 15, 20 funtov), ostalo pa znameniti VAT. Ko sem plačal še cestninski davek, sem bil ob 356 funtov.

Na poti domov sem še tankal. Kaj!? Podražil se je bencin: prvič v zgodovini je en funtov in dvajset penijev (1,3759 evrov). Pa naj grejo v k…. Tankal sem za 40 funtov.

računalničarju,

Dva dni prej nas je prišel na dom dr.prof. Computer, “poceni” računalničar, ki ga je odkrila najdražja, mladi prijazni Turek, ki za razliko od angleških računalniških «doktorjev» računa pol manj, 40 ne pa 80 funtov na pol ure, ja na 30 minut. Prišel je zaradi težav z njenim laptopom in skupnim hišnim desktopom, ki sta oba delala zelo počasi. Pa še nekaj drugih problemov je bilo z njima.

Skratka, opravil je generalno čistko, in odšel domov po dveh urah s čekom za 160 funtov. Osemdeset funtov na uro? Dober zaslužek, ni kaj. Tudi jaz bi ga… imel.

zobozdravniku,

Najbrž mi ni treba razlagati, da je čakanje na zobozdravnika v državnem zdravstvu na Otoku dolgotrajno, pa tudi, da belih plomb na državne stroške ne delajo…

Z mojimi zobmi je vse v redu, k zobozdravniku je šel v sredo starejši sin Adrian. Po dobre pol ure sem bil ob 220 funtov. “Dober” teden, ni kaj: 776 funtov. Zakaj? Zato, ker nekateri znajo ceniti svoj poklic, zaradi skritih davkov, zato, kern a Otoku vlada kultura oderuštva, ker nimam časa sam odpeljati avta na tehnični, ker ne znam popraviti ročne zavore, ker ne znam očistiti računalnika, ker ne znam popravljati zob…

Izbira poklica je zelo pomembna. V to sem se prepričal tudi pri branju današnjega tiska: sindikat Unison, ki zastopa, med drugimi, neučiteljsko osebje angleških kolidžev kritizira letne plače predstojnikov kolidžev, toliko bolj, ker bodo v kratkem odpustili 1.000 članov tako imenovanega pomožnega osebja, v prihodnjih nekaj letih pa še do 7.000.

In koliko so letne plače vrlih predstojnikov na kolidžih? Najvišje so višje kot jo ima  britanski premier: do 184.000 funtov. Zanimivo je tudi to, da so se v zadnjih osmih letih povišale za 40 odstotkov.

in o besedi, ki ni konj,

“Messi, Messi, Messi… MMM: Mali Maestro Messi, Magični Messi, Genijalni Messi, Neustavljivi Messi, boljši od Maradone,  najboljši na svetu, eden izmed najboljših v zgodovini, celo Messi… nogometni Mesija! Z drugimi besedami: ob branju športnih strani britanskega tiska po tekmi Arsenala z Barcelono mi je šlo spet na jok!” (kot ob koncu tekme)

Ko sem se s Popovimi športniki dogovarjal o poročilu, ki sem ga začel s tem uvodom mi je zaradi jeze ušlo: mali argentinski pezde! Občudoval bi ga v vsakem drugem dvoboju. Res je Argentinec in majhen, ni pa pezde, ampak umetnik, vsajo pravo umetnost, tudi v nogometu pa občudujem.

  • Share/Bookmark