Arhiv za 7. Maj 2010

B.B.Kastelic o…

Petek, 7. maj 2010

obešenem parlamentu,

Pa so mimo volitve  na »mojem« Otoku, ki sem jih – zaradi talentirane Slovenije, delno pa tudi zaradi islandskega vulkanskega pepela – preživel na celini, natančneje v Trnovem v Ljubljani, kraju svoje mladosti, kjer sem lahko vsak dan, dan za dnem, ob večerih pred teve spremljal in se čudil slovenskim domačim politično-tajkunskim dramam, ki jim ni videti ne konca ne kraja, in njihovem akterjem (kakšen ravs in kavs in kaos!), posebej tistim, ki mi morali sedeti na varnem, da bi bili Slovenija in Slovenci varni pred  njihovimi mahinacijami in pohlepom.

Volilne pravice v Britaniji žal nisem izkoristil, ker sem se prepozno prijavil za pisno glasovanje, Britanci pa so se danes zbudili z novico o tem, da imajo »obešeni parlament«. Ni tako dobra klot zveni.

Če bi volil, bi – prvič volil – liberalne demokrate (potem ko sem štirikrat zapored volil laburiste) in bil razočaran, saj so ga na volitvah v bistvu »popušili«, kljub drugačnim napovedim in kljub briljantnemu sodelovanju njihovega šefa Nicka Clegga v prvih televizijskih soočenjih, po katerih je izbruhnila prava »Nickomanija«, ki se je zadnje dni kampanje res polegla.

Kaj se je zgodilo?

Namesto nasmejanega zmagovalca pred črnimi vrata Downing streeta 10, ki smo ga vajeni jutro po volitvah, je pred njimi sedma sila, za njimi pa še vedno poraženec Gordon Brown, ki utegne – oh, groza vseh groz! – tam celo ostati…

Možno je, da bo luzer ostal na oblasti.

o spanju z enim, zbujanju z drugim,

Britanci niso mogli iz svoje kože, spet so podlegli dvostrankarski tiraniji, in se odločali predvsem za konservativce in laburiste.

Številni so nasedli namigoma, laburističnemu »pejte spat z Nickom Cleggom in zbudili se boste ob Davidu Cameronu« in konservativnemu »če boste šli v posteljo z Nickom Cleggom, boste zjutraj v njej našli Gordona Browna«.

Svoje je – spet – opravil večinski volilni sistem, v katerem zmagovalec pobere vse, tudi, če je dobil en sam glas več od tekmeca. Eno zgodbo pripoveduje število dobljenih poslanskih sedežev, drugo število odstotkov glasov, v kateri so ta kratko spet potegnili liberalni demokrati.

To, da so ga »popušili« pri osvajanju poslanskih sedežev, ne pomeni, da ne bodo

Odločilno vplivali pri nastajanju naslednje vlade.

povolilni zmedi,

Kakšen je prvi občutek, ker bomo na Otoku dobili obešeni (viseči) parlament, kot – tega izraza so se lahko spomnili samo Britanci – pravijo parlamentu brez stranke z absolutno večino, ki bi ustanovila večinsko vlado in že danes prevzela vajeti oblasti?

Da bomo šli kmalu, verjetno že jeseni, spet na volitve. Že danes se začenja politično barantanje vodilnih strank o uradni ali neuradni koalicijski vladi.

Ko bo končano, pa se bodo začela neskončna pričkanja politikov, ki se bodo končala z razpisom novih volitev.

Cameron, ki mu do večine 326 poslancev (v 650-članski poslanski zbornici), manjka preveč glav, da bi jih dobil do konca preštevanja glasov (v tem trenutku jih ima 287, 89 več kot v sedanjem parlamentu, neprešteti pa so glasovi v še 49 volilnih okrožjih) pravi, da so laburisti izgubili pravico do vladanja.

Brown, katerega laburisti so opravili veliko bolje kot je kdor koli pričakoval ali napovedoval in so na solidnem drugem mestu (v tem trenutku z 240 poslanci, 83 manj kot v sedanjem parlamentu), se ne strinja, saj je že dejal, da je »njegova dolžnost, da igra svojo vlogo pri tem, da bo Britanija imela močno in stabilno vlado«.

Nedvomno zelo razočarani Clegg, ki je pričakoval podvojitev libdem sedežev (trenutno jih ima 51, šest manj kot v sedanjem parlamentu), je trenutno bolj tiho, vendar njegov trenutek pride, ko ga bodo začeli snubiti v koalicijo.

koalicijskih scenarijih,

Nič ni še dorečeno, in še sami politiki zmedeno odgovarjajo na vprašanje, kaj pa zdaj, vse pa kaže, da se namerava Brown še naprej oklepati oblasti in Downing streeta 10. Prva poteza bo zelo verjetno njegova: poskusil bo ustanoviti koalicijo z liberalnimi demokrati, če bodo skupaj nabrali večino 326 poslancev.

Clegg v kampanji ni nasprotoval takšni koaliciji, vendar jo je pogojeval z Brownovim odstopom. Če ta ne bi odstopil sam, ga utegnejo »odstopiti« ministrski kolegi. Pogojeval jo je tudi z nadomestitvijo večinskega volilnega sistema s proporcionalnim.

Če se ne bi pogodili, bi priložnost za sestavo vlade dobil zmagovalec Cameron, ki ima več opcij: ustanovitev manjšinske konservativne vlade ob dogovorjeni neformalni podpori manjših strank, ali liberalnih demokratov, ali ustanovitev čisto prave koalicije z liberalnimi demokrati (ta bi bila po številu poslancev najmočnejša), če bi stranki odkrili kompromis o Cleggovi zahtevi o odpravi večinskega volilnega sistema, ki ji večina konservativcev najodločneje nasprotuje.

Proporcionalni sistem imajo za recept za politična pričkanja, neučinkovite vlade in politično  nestabilnost, čeprav je večinski sistem skregan s pravo demokracijo.

Volilna udeležba je bila višja kot navadno (dobrih 65 odstotkov), predvsem zaradi strahov pred neodločenim izidom volitev in politično nestabilnostjo, ki niso nepovezani s podobami grškega kaosa in britanskim proračunskim primanjkljajem – ta bo še letos največji v Evropski uniji, celo večji od grškega.

in o besedi, ki ni konj,

A veste, zakaj so britanske volitve ob četrtkih. Razlog je zelo britanski: tradicija! Volitve naj bi bile ob četrtkih, da ne bi prihajali na volitve preveč pijani. Ta tradiciji temelji na teoriji, da so nekoč Otočani dobivali plače ob petkih, in je bil četrtek zadnji dan v tednu, ko so še bili trezni.

  • Share/Bookmark