B.B.Kastelic

Petek, 5. marec 2010

o ženskah (pred osmim marcem),
Spoznal sem veliko žensk, s katerimi sem imel različna razmerja in odnose.
Brez panike, mislim na razmerja in odnose, ki jih ima vsak moški z ženskami od rojstva naprej. Začelo se je z materjo in babicama. Za njimi sem spoznaval ženske kot sorodnice, sosede, prijateljice, sošolke, učiteljice, punce, ljubimke, sodelavke, od šefic do podrejenih in… tako naprej. Nekje vmes sem spoznal prvo in edino žensko kot ženo, ki jo še vedno spoznavam. Zadnjih 19 let spoznavam ženske kot hčerke.
Suma sumarum je to zelo veliko žensk, po katerih lahko z gotovostjo, stoodstotnostjo, sklepam samo eno: da so ženske med seboj zelo različne! Zato sem proti posploševanju, pa naj gre za lepši spol, ali naš, moški spol. Vse bolj proti. Vsi smo unikati in takšni kot smo nismo zato, ker smo moški, ali ženske.
babicah,
Res je, da sta se vloga in položaj žensk v družbi dramatično spremenila, odkar sem spoznal svoji babici, vendar pa sem že po njima lahko sklepal, da so ženske ne oziraje se na svoj podrejeni in neenakopravni položaj v nekdanji družbi v zakonskem razmerju in v družini imele zelo različen položaj.
Ena babica je bila mila, tiha in ustrežljiva, druga je bila odločna, glasna in gospodovalna. Oba dedka sta pridelala po enega nezakonskega sina.
Kaj mislite, katera babica ga je lepo sprejela in katera je poiskala njegovo mater in jo premikastila? Tako sem že v otroških letih v živo spoznaval patriarhat in matriarhat. Oba sta delovala kot Federerjev backhand. To, kar hočem reči, je: vsak si življenje uredi po svoje, ne oziraje se na sicer vse večje vtikanje države in vse bolj nesposobnih politikov v osebna življenja.
šeficah,
Drugo največjo skupino žensk (največjo bom prihranil za življenjepis, če ga bom kdaj upal napisati), ki sem jo spoznal, tvorijo nekdanje in sedanje “šefice”.
Kako so se časi spremenili v prid ženskam! Ko sem delal na RTV-ju v Sloveniji nisem imel niti ene šefice. Urednice tako rekoč niso obstajale.
Na BBC-iju sem štartal pod verigo šefov, ki pa se je v devetdesetih letih spremenila v verigo šefic. Zadnja BBC-jeva leta sem imel nad seboj šefico in dve podšefici. Ko sem sam postal urednik so na uredniških sestankih prevladovale kolegice, ne kolegi.
Tudi zaradi sodelovanja BBC-ija s slovenskimi radijskimi postajami sem imel več opravka z urednicami kot uredniki. Meni je bilo prav, ker imam raje šefice kot šefe, ker so šefi nagnjeni k temu, da z uspešenimi podrejenimi, ki ne potrebujejo ukazov, ali kolegi, radi posredno na različne načine merijo penise.
Tudi zdaj, ko sem neke vrste “one man band”, sodelujem, na svojo srečo, večinoma z ženskami…
osmem marcu,
Praznovanje osmega marca v Angliji je komaj opazno, in posiljeno (glavni ženski praznik je materinski dan, ki seveda izključuje veliko žensk), podobno kot prvi maj, ki ni uradni praznik.
Priznati moram, da nimam lepih spominov na sindikalistično alkoholizirano praznovanje 8. marca v domovini, ki sem jo zapustil preden so tovarišice in tovariši postali dame in gospodje. Večina tistih, ki v Angliji praznuje osmi marec, ga praznuje vse bolj “valentinovsko”, valentinovo pa ignoriram, ker je največji praznik trgovcev, ne pa ljubimcev. Ženskam “podarjam rože” takrat, ko sam začutim potrebo ali željo po tem, ne pa 14. februarja, ali 8. marca.
in o besedi, ki ni konj.
Veliko uporabljate najnovejši seks pripomoček, ki ga imamo pri sebi že kar dolgo? To so naši mobilni telefoni. Kaj dobimo, če združimo seks in pošiljanje sporočil? Na Otoku, kjer to pomeni združevanja “sexa” in “texta” so se spomnili skovanke “sexting”, ki je sodobna različica šminke na ovratniku. Zato pazite, kakšne packarije pošiljate z njimi, predvsem pa jih ne pozabite zbrisati. .
Na Otoku je velika razprava o digitali nezvestobi, ki jo je sprožil moški član lokalno znanega poročenega televizijskega para z dvema majhnima otrokoma. On ji je bil digitalno nezvest s petimi ženskami, ki jim je pošiljal eksplicitna sporočila o tem, kaj bi rad z njimi počel. Njegov predstavnik je dejal, da ni bil nezvest ženi, ker ni spal z nobeno od petih žensk, ki jim je podrobno opisal, na kakšne vse načine bi seksal z njimi. Nekateri pošiljajo (žogobrcar Ashley Cole, na primer) tudi svoje eksplicitne fotke.
Ker sta se ta teden prvič pojavila skupaj v javnosti (on precej plašen), je očitno, da mu je ona odpustila digitalno nezvestobo.
Seveda me zanima, kaj mislite o te vrste digitalni nezvestobi!
Mimogrede – zaradi slovenskih talentov sem spet v Ljubljani, malce zmahan, ker sem vstal sredi noči, da sem ujel Easyjetovo letalo s Stansteada, ki poleti ob štirideset minut po sedmi zjutraj. Vstati sem moram ob tričetrt na štiri zjutraj. Zgodaj vstajam, vendar tako zgodaj nisem vstal že zelo dolgo. Dolga je pot od Wimbledona do Stansteada!
Tokrat sem poskusil nekaj novega: ob četrt čez štiri je prišel pome lokani “radio taksi” (ti so najcenejsši), ki me je odpeljal do postajališča Easybusa na Gloucester Placeu v centru Londona – za v naprej dogovorjeno ceno 28 funtov. Tam sem se ob petih zjutraj vkrcal na Easybusov mini avtobus (vozovnico sem kupil v naprej na njihovi spletni strani in bil prijetno presenečen, ker sem zanjo odštel samo 8,76 funtov). Dobro uro kasneje, ob šestih in pet minut, sem bil (prezgodaj) na Stansteadu. Priporočam! Vsaj za ta jutranji let!

  • Share/Bookmark
Na vrh

B.B. Kastelic o…

Petek, 26. februar 2010

sreči,

Po dobrem tednu v Ljubljani, kjer smo (v Drami) posneli prve tri avdicije šova Slovenija ima talent, sem se včeraj vrnil v London.

Kako fantastičen je bil po vzletu z brniškega letališča pogled na s soncem obsijane zasnežene slovenske gore! Nepopisno lepo!

Kako lepo deželo imamo! In kaj delamo z njo in iz nje! Kljub obilici dela v Ljubljani se mi je posrečilo spremljati televizijske preglede najbolj vročega domačega dogodka! Za crknit! Srečo imam, da tukaj nikogar ne zanima, o čem se trenutno v Sloveniji največ govori. Mislim, da bi imel zelo veliko težav pri razlaganju bulmastifske sage: kdo, koga, kako, s čim, zakaj in kam…

preziru,

V enem v vrsti intervjujev, ki so jih delali z menoj (zaradi slovenskih talentov), sem moral na kratko odgovarjati na kratka vprašanja. Eno izmed njih je bilo: kaj najbolj preziram in drugo, koga najbolj preziram?

Preziram? Prezir je beseda, ki jo malo kdaj uporabim in malo kdaj nanjo pomislil.

Kaj najbolj preziram?

Brez pomišljanja sem odgovoril: Prezir je težka beseda. Zelo slabo prenašam neumnost, naivnost in posploševanje.

Ko je prišlo malo kasneje na vrsto vprašanje »Koga najbolj preziram?« so mi šle besede veliko lažje z jezika.

Spet sem brez pomišljanja odgovoril: Rasiste. In pohlepne bankirje. In prepirljive samovšečne politike…

Res jih. O rasizmu in rasistih ne bi izgubljal besed.

Tudi o politikih, ki v Sloveniji in Britaniji in še kje mislijo, da so šovbiznis zvezdniki, ker se veliko pojavljajo na televiziji, pozabljajo pa, kaj je o politiki rekel Jay Leno (Politika je šovbiznis za grde ljudi). V Sloveniji in Britaniji so se ta teden prepirali kot branjevke.

pohlepnih bankirjih,

Pri pohlepnih bankirjih mi gre najbolj na k. to, da nas imajo vse druge za – pa, saj to je neke vrste rasizem – manj vredne, ker nas imajo za norca. Britanska banka RBS je danes sporočila, da je v letu 2009 pridelala 3,6 milijard izgube. Pozor! To je banka, katere solastnik sem, sam jo je vlada do zdaj reševala z »našimi« (davkoplačevalskimi)  milijardami (do zdaj s 40-timi). Kljub izgubi bo RBS med osebje razdelilo 1,3 milijarde funtov nagrad za… kk?

Edini, ki se je pri RBS zaradi izgube odpovedal zanj predvideni nagradi (1,6 milijona funtov) je njene general, rdečelični debeluh Stephen Hester, ki je lani priznal, da še njegovi starši mislijo, da preveč zasluži (potem veste, kako veliko zasluži).

V normalnih okoliščinah bi se za tako visoko izgubo moral leteti iz službe… Ali ne bi bilo najbolj logično na svetu, da se odloči zmanjšati izgubo z ukinitvijo nagrad, saj bi se izguba znižala s 3,6 na 2,3 milijarde. Kje pa!!! Hester brani nagrade takole: nagrade so edini način, da obdrži najboljše kadre (ker so bili tako »dobri« so nas vse s svojim hazardom, pohlepom in blefiranjem, ki ga prodajajo za suho zlato, spravili v največji šit vseh novejšega časa). Baje ima RBS zaradi ljudi, ki so jo zapustili lani, milijardo večjo izgubo (!?!).Več kot sto njenih »najboljših« uslužbencev bo enkrat te dni dobilo milijon ali več funtov nagrade. Tudi jaz bi jih…

In kaj je naredila vlada, ki kar naprej žuga bankirjem, da jih bo spravila v red? Finančno ministrstvo je blagoslovilo 1,3 milijarde funtov nagrad pri RBS…

lažnih posilstvih,

Precej soglasno je mnenje, da Britanke, tudi mlade, vse preveč pijejo in da jih gre vse preveč zelo pijanih, tudi mrtvo pijanih, v posteljo z zelo pijanimi moškimi, s katerimi trezne verjetno ne bi šle.

Ko se streznijo se številne ne spomnijo ničesar, niti seksa, ugotovijo pa, da so seksale. To vodi v – po zadnjih uradnih podatkih – do 9 odstotkov obtožb o posilstvih, ki so lažne. Lažno obtoženi moški se znajdejo v velikih težavah. Nekaj si jih je celo vzelo življenje…

A si predstavljate? Ničesar kriv, pa te imajo za posiljevalca…

Spomnim se ženske, ki mi je veliko let po tistem, ko sem jo osvajal, očitala, ja, točno tako, očitala, ker nisem uporabil nekaj sile, da bi jo prepričal v seks.

“Saj veš, da ne vedno ne pomeni ne,” mi je dejala, ko sva leta kasneje obujala spomine na seks, ki ga ni bilo, ker se ni mogla odločiti, ali bi ali ne bi…

“Posilil bi me, pa bi bilo vse v redu, hahaha,” se je smejala kot bi povedala dobro šalo. Meni se ni zdela smešna…

bi, ne bi, bi, ne bi… situacijah,

Hvala bogu, da sem bil zelo malo krat v situacijah, v katerih ni bilo vse jasno oziroma v situacijah, v katerih se je zoblačilo in ni bilo jasno, za kateri ne je šlo, za ne ne ali za ne ja. Z izkušnjami in leti lažje prepoznaš žensko, ki ima rada odmerek nadzorovane agresije pred posteljo (ali v njej), čeprav se lahko še vedno ušteješ, in postaneš žrtev… lažne obtožbe.

Seksualni idioti (posiljevalci in drugi pacienti) niso uglašeni za ločevanje nejev. Samo pravi ne jim ga dvigne.

Tele “bi ali ne” situacije znajo biti zelo mučen in dolgotrajen teater zmešnjav, v katerem se najbolj zmede tvoj najboljši prijateljček, ker ne ve, kaj se dogaja. Zdaj misli, da bo, zdaj da ne bo, zdaj dviga, zdaj spušča glavico.

Že za ta veliko glavo je takšna situacija naporna, kaj šele za ta malo.

Spominjam se samo dveh teh situacij, ki so se obe slabo končale. V prvi je nastopalo že omenjeno dekle, ko je gospa postala (o drugi kdaj drugič). Toliko bolje se je spominjam, ker sem prvič v življenju v živo videl naravno pegasto rdečelasko brez… hlačk. Približno tri, štiri ure jih je slačila in oblačila. Zdaj vidiš, božaš in poljubljaš prvo rdečko, zdaj ne vidiš, ne božaš in ne poljubljaš prve rdečke…

Zdaj si na tem, da boš, zdaj si v odhajanju… Naporno! Za oba!

in o besedi, ki ni konj,

Na koncu sem šel, ja, s trdim spat’. Leta kasneje sem (od nje) slišal, kaj bi moral narediti. Kot sem že omenil, je ”prijavila”: “Posilil bi me, pa bi bilo vse v redu, hahaha)…

Dan po dogodku sem sicer slišal nekaj povsem drugega; da je pot v rdečko vodila preko srca.  “Niti enkrat mi nisi rekel, da me imaš rad. Zato ti nisem dala!”

Ups! Pa saj se nimava rada, samo seksati sva hotela (vsaj jaz), sem hotel reči, mlad, neumen in naiven, pa sem bil raje tiho. To je bila dobra šola: Lepa beseda vlažno mesto najde!

Konec je bil vseeno srečen – pa to je že druga, novejša zgodba!

  • Share/Bookmark
Na vrh

B.B.Kastelic o…

Sobota, 20. februar 2010

B.B. Kastelic o…

bruhalnem opravičilu,
V Ljubljani sem, ura je enajst, in malo prej sem se vrnil iz »službe«, s snemanja prve oddaje Slovenija ima talent (razkrijem vam lahko, posebej cinikom, da Slovenija ima talent, celo veliko talentov), v kateri sodelujem kot eden izmed treh sodnikov, in na materinem računalniku poskušam ujeti petek, še preden mine čas za metek…
Preutrujen sem, da bi napisal kaj zelo razmišljujočega!
Pravkar sem si na internetu ogledal in poslušal opravičilo lastnika trenutno najbolj pokvarjenega znanega kurčka v ZDA, Tigra Woodsa.
Namignil je (sponzorjem!), da se utegne še letos vrniti na golf igrišča… Še prej bo nadaljeval terapijo (zdravljenja seksoholizma), ker je »prenehal živeti v skladu z glavnimi vrednotami, v skladu s katerimi je mislil, da živi«. Vedel je, da ne dela prav, vendar se je prepričal, da normalna pravila zanj ne veljajo. Mislil je, da mu je dovoljeno vse. Mislil je, da si zato, ker je trdo delal vse življenja, zasluži uživanje vseh skušnjav okrog njega. Mislil je, da je upravičen nanje, in zahvaljujoč denarju in slavi, mu jih ni bilo treba daleč iskati. Motil se je in bil je trapast. Terapija (že 45 dni ima baje za seboj) mu pomaga pri soočanju s problemi. In nikoli več ne bo ponovil svoje nezvestobe. Bla, bla, bla, bla…
Kaj bolj patetičnega in bednega že dolgo ne! »Bil sem nezvest. Imel sem afere om varal sem. To, kar sem naredil je bilo nedopustno,« pravi tako imenovani Tiger, ki je v bistvu trinajst minut nekomu nekaj lizal.
Vse naštete je prizadel z enim samim… kurčkom. Pokvarjenim kurčkom.
»Prizadel sem svojo ženo, svoje otroke, svojo mamo, družino svoje žene, svoje prijatelje, svojo fundacijo in otroke po vsem svetu, ki so me občudovali,« je mjaukal Tiger.
Je koga pozabil? Sponzorje seveda. S tem opravičilom – vrečko, prosim (tisto za bruhanje) – je naredil vse zato, da bi ohranil čim več sponzorjev, zaradi katerih je veliko bolj bogat kot je zaradi golfa, v katerem naj bi bil najboljši igralec sveta.
seksu z vodilnimi politiki,
Kaj mislite, koliko odstotkov v razmeroma veliki britanski seks anketi je na vprašanje, ali bi šle v posteljo (seksat’, ne spat’) z britanskim laburističnem premierjem Gordonom Brownom, ki se zadnje čase zelo trudi (zaradi bližine volitev) trudi, da bi bil všeč ženskam in se je zato celo skoraj cmeril na televiziji?
GB je zbral natančno 0 (nič) odstotkov. Nekaj bolje se je odrezal vodja konservativcev David Cameron, ki je zbral celih pet odstotkov glasov, medtem ko je vodja liberalnih demokratov Nick Clegg, ki se je v enem izmed interjujev v preteklosti pohvalil, da je spal »z manj kot tridesetimi ženskami«, zbral tri odstotke glasov.
Kdo neki si želi spati s politiki? Žene?
katastrofi,
V tej isti prvi večji letošnji otoški raziskavi britanskega seksualnega življenja, so ponudili kup drugih zanimivih rezultatv.
Največja novost je pravzaprav ta, da se Otočani še manj dajejo dol’ kot so kazale dosedanje raziskave.
Prvo pomembno vprašanje je bilo zelo jasno. Na lestvici od ena do pet so morali vprašani opisati svoje (ne)zadovoljstvo s svojim seksualnim življenjem. Zelo zadovoljnih (za petico) je 16 odstotkov moških in 22 odstotkov žensk. Zadovoljnih (štirica) je po 23 odstotkov moških in žensk. Trojko je izbralo 28 odstotkov moških in 23 odstotkov žensk, dvojko (nezadovoljni s seksom) 14 odstotkov moških in 12 odstotkov žensk, enko (zelo nezadovoljni se svojim seksom) pa 12 odstotkov moških in 10 odstotkov žensk.
Največje razočaranje prinaša količina seksa!
Najbolj pogost odgovor je od enkrat do petkrat na mesec. Tega je obkrožilo 32 odstotkov moških in 30 odstotkov žensk. To je katatstrofa! Šestkrat do desetkrat na mesec seksa 24 odstotkov moških in 29 odstotkov žensk, enajstkrat do dvajsetkrat 22 odstotkov moških in 17 odstotkov žensk, enaindvajsetkrat do tridesetkrat 6 odstotkov moških in 5 odstotkov žensk in enaintridesetkrat ali večkrat 2 odstotka moških in 1 odstotek žensk. V kateri kategoriji ste?
In o besedi, ki ni konj,
Kompliment se od komplimenta razlikuje! Ameriški 32-letni glasbenik John Mayer se je izkazal za enega izmed bolj nekavalirskih slavnih moških, ko se je razgovoril o svoji nekdanji punci, 29-letni prsati pevki in igralki Jessici Simpson.
Resnici na ljubo, o njen res ni povedal nič slabega. V pogovoru za marčevsko številko ameriškega Playboya je dejal, de je bil seks z njo nor: »Jessica je seksualni nepalm v postelji.«
To, kar me zanima je, kaj si ženske mislijo o tem komplimentu, in kaj si moški predstavljajo o tem komplimentu.

  • Share/Bookmark
Na vrh

B.B.Kastelic o…

Petek, 12. februar 2010

seksoholizmu,

Tiger Woods je, berem, po šestih tednih, zapustil kliniko za zdravljenje seks odvisnosti. Na klniki trdijo, da se 34- letni Tiger ni “rehabilitiral”, da zdravljenja ni jemal resno, predvsem pa, da ni naredil glavnega: priznal, s koliko ženskami je bil nezvest ženi. Priznal naj bi samo tri, čeprav jih je afero z njim prijavilo štirinajst.

Poleg tega naj se ne bi sprijaznil s tem, da ima problem, imenovan seks odvisnost. Seksoholizem.

Če resnici pogledamo v oči: če ne bi bil poročen in “vzorni mož in oče”, kakšnega so potrebovali sponzorji, ki so ga zasipavali z milijoni, ne bi nihče trdil, da je seks odvisnik, ker je v štirih letih spal s štirinajstimi ženskami (kar niso niti štiri cele ženske na leto, ampak 3,4).

Veliko je odvisnosti, ena novejših in morda najmanj nevarna pa naj bi bila seks odvisnost. Zasvojenost s seksom. Seksoholizem. Naj bi bila? Ja, zato je pravzaprav veliko vprašanje, ali sploh obstaja.

Je resnica ali pravljica (in izgovor nezvestih in nov vir zaslužka klinik za bogate)?

o anglosaškem pristopu,

Tigrov angleški kolega, žogobrcar in zaradi hitre zadrge odstavljeni angleški kapetan John Terry je bil ženi nezvest s še manj ženskami kot Tiger, pa namigujejo, da je tudi on seksoholik, medtem ko je predsednik FIFA Sepp Blatter ta teden dejal, da ga v latinskih državah, v Italiji ali Španiji, ne bi odstavili, ampak bi mu ploskali.

Švicar Blatter pravi, da je bil to (odstavitev zaradi seks afere) “poseben pristop k tej stvari v anglosaških državah…”

Eden maloštevilnih Britancev, ki je javno priznal, da je seks odvisnik, je superbogati poročeni skoraj sedemdeset let stari lord Laidlaw, ki je zapravil 27.000 funtov za orgije s četico profesionalk?

Lord, katerega premoženje ocenjujejo na 730 milijonov funtov, je javno priznal, da je seksoholik in dejal, da se s to “boleznijo bojuje že vse življenje”. Se vam smili, ali pa sta pomislili, da je stari pokvarjenec in pohotnež, ki je našel popoln izgovor?

Kaj vse bi vi naredili, če bi imeli 730 milijonov funtov? Bi kakšen milijonček porabili tudi za popestritev seksa?

pionirju seksoholizma,

Neuradni prvi slavni ozdravljeni seksoholik, hollywoodski zvezdnik Michael Douglas, je večkrat zanikal, da bi kdaj bil seksoholik, čeprav se je o seksoholizmu začelo govoriti prav zaradi njega, pred približno dvajsetimi leti, ko ga je prva žena poslala na zdravljenje, potem ko ga je zalotila dobesedno na in v svoji najboljši prijateljici. Prej te skovanke ni bilo.

Tisti seks terapevti, ki zdravijo seksoholizem pravijo, da je resna odvisnost z resnimi posledicami, za katero “trpi” približno vsaj dvajseti človek. Seksoholiki naj bi se – tako oni – enako kot alkoholiki in narkomani predajali svoji omami ne oziraje se na posledice kot so izguba službe, žene in otrok in zdravja. Seksoholiki naj bi bili navadno moški različne starosti iz različnih družbenih okolij. Seksoholizem naj bi posledica slabega mnenja o samem sebi, nezadovoljstva, jeze in negotovosti vase.

Torej v bistvu ne gre za seks? In če ne gre, zakaj potem govorijo o seksoholikih? Če ne bi, ga ne bi mogli zdraviti (in dodatno zaslužiti)?

Tudi del seksologov in psihiatrov trdi, da to ni to, ker ne gre za “kemično odvisnost” oziroma “zlorabo substanc” (alkohol, mamil…). Zato, dodajajo, ni mogoče govoriti o seks odvisnosti. Prej o obsesiji, ki je nekaj drugega kot odvisnost.

Mislim, da številni mešajo domnevno seks odvisnost in močan spolni nagon (libido), ki v primeru neujemanja s spolnim nagonom partnerja vodi v iskanje seksa na porno portalih, v afere… Tisti, ki sami priznavajo, da so seksoholiki, to zagotovo niso, ampak so ženskarji, ki iščejo izgovore za nezvestobo.

Vsi nekaj iščemo, ne? Ljudje iščejo tisto, kar jim manjka (kar jih osrečuje). Vse kaže, da vse številnejšim manjka predvsem eno: seksa, kar je žalostno in paradoksalno, ne samo seksa kot fukanja, ampak kot bližine, objemanja, poljubljanja in nežnosti, sproščanja in zabave v teh prehitrih norih in zdaj še kriznih časih, zaradi katerih – to je res noro! – je prav seks veliko krat prva žrtev.

Prav pomankanje vsega naštetega v modernih časih vodi v mnoge odvisnosti in obsesije, ki jih je vse več. Tudi to, čemur pravijo seksoholizem, je največkrat iskanje tistega, kar ti manjka, ali pa poseganja po vsem tistem, kar ti je – zaradi različnih razlogov, od slave in statusa do denarja – dosegljivo.

in o besedi, ki ni konj,

Britansko in mednarodno modno sceno je včeraj šokiral samomor modne ikone, komaj štiridesetketnega kreatorja Alexandra McQueena. Globalno najbolj uspešnega med ekscentričnimi kreatorji McQueena so našli mrtvega v njegovem razkošnem stanovanju v središču Londona. Po še neuradni trditvi se je obesil.

McQueen očitno ni mogel preboleti smrti matere Joyce, ki je umrla prejšnji torek. Samomor je naredil dan pred njenim pogrebom. Srhljivo!

Srhljivo je tudi brati, kar je McQueen pisal na vse popularnejšem twiterju (sam še vedno ne vem, kaj točno bi počel z njim – poleg očitnega) pred pa tudi pred materino smrtjo, saj je po njegovem pisanju očitno, da je imel probleme tudi sam s seboj.

Prvega februarja na primer je napisal: “Od nebes do pekla in nazaj, življenje je smešna reč: lepota prihaja iz najbolj čudnih in celo najbolj ogabnih krajev!”

V modem svetu so ga razglašali za sodobnega genija. McQueen je bil znan tudi po svoji odkriti homoseksualnosti. Zase je rekel, da je “rožnata ovca v družini” in da je bil “že ob rojstvu tako prepričan o svoji seksualnosti, da je šel iz maternice na gejevsko parado”.

R.I.P. Alexander!

  • Share/Bookmark
Na vrh

B.B. Kastelic o…

Petek, 5. februar 2010

novi žrtvi pokvarjenega kurčka,

I had a dream!

Sanjal sem, da sem bil na nogometni tekmi med Slovenijo in Anglijo na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki, na kateri smo Slovenci izkoristili vse priložnost za gol in zmagali s sedem proti nič. Angleži so medtem zapravili kup priložnosti.

Največ jih je imel angleški kapetan John Terry, pa se je vsakič od nekod pojavil njegov reprezentačni tovariš, nekdanji prijatelj in nekdanji sosed Wayne Bridge in ga spotaknil… in že smo bili Slovenci v protinapadu. Tudi Bridge je imel dve 100-odstotni priložnosti za zadetek z glavo, pa se je žoga vedno nenavadno odbila od nje. Kot bi imel na glavi neke vrste nevidno oviro, ki je preusmerila žogo…

Z drugimi besedami: v Angliji je velik nogometni in medijski kraval, ker je prišlo na dan, da je Terry Bridgeu nasadil rogove, ko je lani štiri mesece na skrivaj brusil njegovo zdaj že nekdanjo francosko ‘zaročenko’ in ženino prijateljico Vanesso Perroncel.

Pozabite nov oblak smradu, ki se (zaradi objave končne statistike o tem, koliko so britanski poslanci s poslanskimi “izdatki” pokradli davkoplačevalcem) dviga iz westminstrske parlamentarne palače, pozabite preiskavo okoliščin britanske odločitve za Bushevo ježo nad Irak, v kateri je Tony Blair dobrih pet ur nalagal isto sra… kot vedno (ni lagal, ni zavajal, ni naredil dosjeja o iraškem orožju za množično uničevanje bolj seksi in… tako bla, bla, bla, naprej), pozabite arogantne bankirske narciske, ki so ta teden izvedeli, koliko je kdo dobil iz nagradnega sklada dobrih šest milijard funtov) in se spremenili v domišljave “big swinging dicks-e” (velike nihajoče klince), in pozabite… vse drugo, edina zares pomembna zadeva v tem tednu, o kateri so največ razpravljali nogometni izvedenci, kolumnisti, moralisti, psihologi, politiki in kdo ve še vse je bilo vprašanje, kaj narediti s kapetanom angleške nogometne reprezentance, velikim Johnom Terryjem, in kako zelo dramatično so se zaradi njegovega pokvarjenega kurčka zmanjšale šanse Angležev na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki.

angleških tigrih,

Američani imajo Tigra, Angleži imajo Terryija in vrsto drugih nogometnih “zvezdnikov” – milijonarjev s pokvarjenimi kurčki (večina ima vse v nogah in med njima, nad vratom pa je kriza), ki redno polnijo tabloide s svojimi seks “podvigi” – navadno s praznoglavimi mladimi blondikami, ki sanjajo o tem, da bodo – na hrbtu – odšle po stopinjah Victorije Beckham in poročile bogatega slavnega žogobrcarja.

Sanje se veliko krat končajo z “roastingom”, ki je bil pred časom zelo priljubljen – roasting je timski seks dveh, treh ali več nogometnih zvezdnikov z eno trapo, ki so ga tako imenovali, ker si jo podajajo kot si Angleži podajajo nedeljsko pečenko, ki ji rečejo roasting…

Je to, kaj je veliki John delal z malim Johnom, nekaj, kar bi moralo brigati samo njegovo ženo in Terryja, ki ni nikoli – za razliko od številnih politikov ujetih s hlačami nakolenih – pridigal visoke morale? Ali pa bi se moral veliki John vzorno vesti tudi izven igrišča in malega Johna uporabljati samo doma (z ženo)?

To, da je bil Terry nezvest ženi, ki je namignila, da ji je bil nezvest odkar sta skupaj (“Deset let me je poniževal, to pot pa sem bom ločila,” je dejala in odšla na sonce v Dubaj, kjer je skoraj cela angleška reprezentanca pred leti kupila vile na tisti ogabni palmi, ko še ni bila zgrajena), večine ne moti (nekateri Johna celo “hvalijo”, ker je imel afero z odraslo žensko, ne pa s kakšno mladoletnico). Moti jih to, da je imel afero z nekdanjim dekletom reprezentančnega tovariša Bridgea, ki naj bi že postavil ultimat: ali jaz ali Terry. Še najmanj trije reprezentanti naj bi dejali, da ne bodo igrali za Anglijo, če bo igral Terry, ker je nasadil rogove tovarišu, ki je bil obenem prijatelj in sosed. Zaradi nastale štale se nogometni navijači in strokovnjaki bojijo, da bo ozračke v reprezentanci na svetovnem prvenstvu neprimerno za zmage, posebej, če bosta v njej ostala oba, Terry in Bridge.

O usodi angleškega kapetana bo odločal visokomoralni katolik Fabio Capello. O njunem srečanju, ki naj bi bilo danes, poročajo tako veliko kot bi na vrhuncu hladne vojne o vrhunskem srečanju ZDA – ZSSR.

Tudi politika je morala pristaviti svoj piskrček, saj je državni sekretar, pristojen za šport, že izjavil, da je zaradi afere Terryjevo kapetanstvo vprašljivo…

Večji, ko bo kraval, lažje bomo opravili z Angleži na svetovnem prvenstvu!

zmagovalki s pokvarjeno p….,

Velika zmagovalka tega seks škandala je mademoiselle Perroncel, ki naj bi – ob posredovanju razvpitega “publicista” Maxa Clifforda (znanim in neznanim ženskam pomaga za čim več denarja “publicirati” spanje s slavnimi moškimi in je zato tudi sam milijonar) – podrobnosti afere s Terryjem že prodala neznanemu tabloidu za okroglih četrt milijona funtov.

Vanessa, ki pod pasom, nad katerim ima srednje velike umetne prsi, spominja na trebušno plesalko (ne ravno femme fatale, ki pa se očitno spremeni vanjo, ko zameša pokvarjene kurčke – poglejte jo v družbi pevke in nogometne žene Cheryl Cole na lanskih počitnicah v Franciji, na katerih je bila z Bridgeom in njunim otrokom: http://www.dailymail.co.uk/news/article-1248115/Cheryl-Cole-offers-support-Wayne-Bridge.html), se je preselila na Otok pred desetimi leti.

Očitno se je navdušila nad nogometom (beri: gotovino žogobrcarjev), zlasti nad Abramovičevim Chelseajem, saj menda ni spala samo s Terryjem, ampak s še petimi do sedmimi igralci Chelseaja. Dolga je bila pot do… kapetanovega in pravega keša.

Razveselila me je britanska kolumnistka, ko je podražila na tisoče diplomiranih Otočank, ki ne morejo najti službe, napisala: “Kaj je pametneje: tri leta študirati klasike, ali spati z nogometnim igralcem? Je boljša naložba univerzitetna diploma ali nov par prsi?”

Spanje s slavnim moškim je v Britaniji že veliko let dober biznis, ki številnim mladim ženskam prinaša dober denar (ne tako dober kot Vanessi, vendar sploh ne slab). Tu in tam je tudi spanje s slavnimi ženskami dobičkonosno in prinaša slavo. Najnovejši primer je “boksar” (eden izmed tistih, ki se mlatijo v “kletkah” – vse bolj priljubljeni cage boxing) Alex Reid, ki so ga zato, ker je dal dol’ Jordan, nosilko najbolj znanih britanskih umetnih prsi, povabili v nedavno končanega zadnjega slavnega Big Brotherja. Alex je zmagal in pokasiral 100.000 funtov. In kdo je osvojil drugo mesto? Pevec Dane Bowers, ki je Jordan dajal dol’ pred leti. V Hiši Big Brotherja je bila tudi mlada prsata Rusinja Katja Ivanova. Kako je “zaslovela” in se iz natakarice prelevila v dobro plačani “model”? Tako, da je spala z nekaj manj kot pol stoletja starejšim kitaristom Stonesov Ronnijem Woodom in razkopala njegov zakon…

Ja, ja, seks prinaša denar…

Če bi predolgo razmišljal o tem, koliko sem sam zaslužil s seksom (pisanjem!!!), bi se verjetno zjokal.

in o besedi, ki ni konj,

Naj tudi končam s seksom in denarjem. Bliža se valentinovo, prvi trgovski praznik po božiču. Eden izmed filmov, ki se bo ob tej “romantični” priložnosti vrnil v britanske kinematografe bo – ob svoji dvajsetetnici – Pretty Women.

Julia Roberts je v njem, z vlogo sicer visokorazredne prostitute, postala najbolje plačana hollywoodska zvezda. Ob tedanjem Georgeu Clooneyu Richardu Gereu, bogatem poslovnežu, ki jo začasno kupi. Čeprav je konec srečen, saj se zaljubita, so femonistke Pretty Women kritizirale kot zavajajočo hollywoodsko reklamo za prostitucijo.

Zgodba filma je znana: moški kupi žensko, ženska kupi obleke…

Nabolj nepozabne pa je – zaradi aktualne “situacije”, pokvarjenih kurčkov in pokvarjenih bankirjev in tako naprej, trenutek, v katerem Richard reče Juliji: “We’re so similar — we both screw people for money (Kako sva si podobna – oba nategujeva ljudi za denar)!”

ps: Naj dodam (zaradi najbolj vroče slovenske teme tega tedna) v nekoliko podaljšani obliki, kar sem na kratko na Pop TV poročal o britanskih “nevarnih psih” in o nekaterih še nevarnejših lastnikih psov.

V Britaniji imajo velik problem z nevarnimi psi, ki je iz leta v leto večji bolj zaradi lastnikov psov, kot psov. Posebej pogosta je zlasti “novica”, da je pes hudo pogrizel otroka. Tudi zadnja smrtna žrtev je bil otrok, štiletni fantek – decembra lani. In prav tako predzadnja, petletna deklica – pred dvema letama. Ob vsakem hujšem primeru se razname razprava o tem, ali obstoječi Zakon o nevarnih psih še ustreza.

Podatki so strah zbujajoči: zaradi pasjih ugrizov vsak teden zdravniško pomoč potrebuje več kot 100 Otočanov. To je skoraj sedemdeset odstotkov več kot pred desetletjem. V letu 2008 so samo v Angliji nudili zdravniško pomoč več kot 5200 ljudem. Med njimi je bila dobra četrtina otrok – med temi številni malčki in dojenčki. Večinoma gre za otroke, ki jih – po obrazu – pogrizejo “hišni ljubljenci”. Velika večina potrebuje plastično operacijo.

Po prvih podatkih za leto 2009 se je število hudih napadov psov na otroke pod desetim letom povečalo za štirinajst odsotkov. To je eden izmed razlogov za pritiske na vlado, naj spremeni Zakon o nevarnih psih, ki so ga zadnjič dopolnili leta 1997. Drugi je pritisk Pošte, saj psi pogrizejo več kot šest tisoč poštarjev na leto.

Zakon o nevarnih psih ne prepoveduje nobene pasme, za štiri pa veljajo stroge omejitve. To so ameriški pit bul terrier, argetinski pes, ki mu rečejo tudi argentinska doga, japonski borbeni pes tosa, znan kot sumo pes in brazilska fila. Za kršitev omejitev, kot je obvezen nagobčnik na javnem kraju, sta predvidena zaporna in denarna kazen do dva tisoč funtov. end optional).

Kritiki tega zakona že dolgo trdijo, da ne obravnava največjega problema: nevarnih lastnikov psov. Kraljevo društvo za preprečevanja okrutnosti do živali poudarja, da bi se moral zakon osredotočiti na vse številnejše lastnike, ki agresivno vzgajajo pse, da ti postanejo njihov “statusni simbol” ali “oborožitev”.

Najhujši in najnovejši dokaz tega zadnjega je trenutno sojenje morilcem šestnajtletnega Christopherja iz Lambetha v Londonu, članom najstniške tolpe. Dva psa, s katerimi so bili “oboroženi”, sta Christopherja aprila lani, ko je poskušal pobegniti, ujela, vrgla na tla in pogrizla, preden so ga člani tolpe šestkrat zabodli z noži. Priče so njihove vedenje in ravnanje primerjali s tropom krvoločnih živali.

  • Share/Bookmark
Na vrh

B.B.Kastelic o…

Petek, 29. januar 2010

obisku v Ljubljani,

Ura je pozna in jaz sem pošteno zmahan. Danes sem se vrnil s kratkega, šestdnevnega obiska v mrzli s snegom pobeljeni Ljubljani (kako je lepa v pravi zimi, posebej lepa pa je bila v četrtek, ko je posijalo sonce, najbolj v mojem Trnovem), med katerim sem počel marsikaj zanimivega.

Bilo je kratko in sladko, predvsem pa sem se pošteno nadelal, in žal mi je, da mi je zmanjkalo časa za druženje s prijatelji, ki sem si ji želel srečati. .

Mimogrede – kot vedno je bil let od Ljubljane do Standsteada veliko krajši (dve uri in petnajst), kot je bilo »cjazenje« z vlaki od Standsteada do Wimbledona (dve uri in pol).

Morda ste, morda niste slišali, ali prebrali, da so me izbrali za enega izmed treh »sodnikov« slovenske verzije televizijske tekme talentov Slovenija ima talent, kar pomeni, da bom kmalu vsak vikend v Ljubljani, tja do začetka junija, ko bo velike finale.

Posneli smo kratek promocijski filmček, ki ga boste lahko kmalu videli (če boste hoteli), neštetokrat so me pofotkali, dal sem kup intervjujev, v katerem so me spraševali, ali bom v tričlanski žiriji Simon Cowell in tako naprej…

Bilo je naporno, vendar zabavno. Veselim se tega novega izziva, in veselim se pogostih obiskov v Ljubljani in… v naprej odklanjam ves morebitni cinizem, povezan s talenti Slovencev, ki sem ga že tu in tam zasledil, ko sem omenil kaj bom kmalu počel sedem vikendov zapored.

V London sem se vrnil še z enim močnim vtisom, ki so ga name naredili politiki. Jezus Kristus!!! Pa kaj je to? Patetične tragikomedije povampirjenih, ki mislijo, da se svet vrti okrog njih, zaradi nji in za njih? Po svoje je to resničnostni šov brez primere…

cerkvenih seks nasvetih,

Anglikanska cerkev je nekaj posebnega. V svojih vrstah ima očitno tudi seks izvedence, ki so sestavili kar dober seks vodič za vernice…

V brošuri z naslovom Growning together, ki naj bi bila namenjena samo poročenim parom, je vrsta nasvetov o zakonskem seksualnem življenju. “Seks ni nekaj porednega, ampak nekaj svetega in čudovitega in nekaj, kar je potrebno praznovati. Kot vsako drugo veščino, se je tudi seksa potrebno naučiti. Boditi učitelj drug drugemu,” svetuje anglikanska cerkev.

V brošuri je tudi primer para, ki je bil skupaj leto in pol, pa žena ni in ni zanosila, čeprav sta si želela otroka. Izkazalo se je, da nista niti enkrat imela “polnega spolnega občevanja”, ugotavljajo avtorji 120 strani dolge brošure, katerih cilj je – kot priznavajo – z boljšim seks življenjem parov ustaviti vse številnejše ločitve v Angliji.

seks dolgovih,

Koliko denarja zapravite za seks? Da ga ne? To vi mislite…

To, da je Britanija ena izmed najbolj zapufanih držav z najbolj zapufanimi državljani, ki so se zadnji dobrih deset let pufali in pufali, ni nič novega. Novo pa je nekaj drugega:

četrtina Otočanov, ki odtipkajo vročo telefonsko linijo, namenjeno tistim, ki imajo težave zaradi (pre)zadolženosti, priznava, da so v denarnih težavah deloma tudi zaradi zapravljanja za… seks.

To je tretji največji razlog za “zapufanost”. Prvega tvorijo trošenje za alkohol in mamila, drugega odvisnost od nakupovanja, tako imenovani, “šopoholizem”, tretjega pa… seks. Četrtina ljudi, ki so želeli strokovni nasvet zaradi zadolženosti, je dejala, da zapravlja denar za pornografijo v različnih oblikah (članstvo na spletnih portalih, vroče telefonske linije in tako naprej), ali za obiske v striptiz klubih, ali za obiskovanje javnih hiš oziroma plačevanje za seks s prostitutkami različnega “razreda”.

Vrsta pomoči potrebnih trdi, da je že tako obsedena s seksom, da ne morejo delati. Nekateri so zaradi te obsesije že izgubili tudi službe. Nekateri so v težavah, ker so morali plačati odškodnine za resnično ali izmišljeno spolno nadlegovanje. Največ “izdatkov” s seksom imajo samski moški, vendar so med zaradi seksa zadolženimi ljudmi tudi poročeni moški in ženske in ločenke…

in o besedi, ki ni konj.

Kako začeti dan, da opraviči stari pregovor o tem, da se po jutru dan pozna? Če mene vprašate: ni boljšega uvoda v novi dan kot je seks! Po drugi strani pa tudi ni boljšega

zaključka dneva kot je seks. Kaj pa noč ima svojo moč? Tudi sredi noči se je lepo prebuditi in…. Nekatera “primitivna” plemena to počnejo noč za nočjo, tudi večkrat oziroma vsakič, ko se zbudijo. Kaj pa pozno popoldne, posebej okrog pol šestih, ko so ženske nabolj dovzetne za stvar?

Da se ne bom izgubil: to, kar sem hotel povedati je, da je jutranji seks zadnje čase zelo “in”. So pari, ki trdijo, da je jutranji seks rešil njihova razmerja. Zjutraj smo res spočiti in polni nove energie (zvečer številni zmotno mislijo, da ni dobro seksati, ker so utrujeni in imajo za seboj stresni dan). Jutranji seks je zelo dober za dobro celodnevno počutje in telovadba, ki koristi tudi telesu…

V najnovejši britanski raziskavi o jutranjem seksu je zelo veliko različnih zgodb.

“Ženo sem zvečer nehal prosjačiti za seks. Zjutraj je vedno za seks,” pravi eden izmed vprašanih.

“Moški so zjutraj zelo željni seksa. Jaz ne. Zjutraj grem rada takoj pod prho,” pravi ena izmed vprašanih.

“Zadnje, česar si želim zjutraj je, da se moj več kot stokilski mož spravi name. Mine me celo veselje do zajtrka,” pravi še ena nasprotnica jutranjega seksa.

  • Share/Bookmark
Na vrh

B.B. Kastelic o…

Petek, 22. januar 2010

obisku v Sloveniji,

“Dober večer, žeton za avtobus, prosim,” sem nocoj okrog sedmih zvečer v kiosku pri Nami v Ljubljani rekel gospe v kiosku, ki me je pogledala kot bi jo spraševal za nekaj, česar ni, preden mi je povedala, da žetenov za autobus dejansko ni več…

“Koliko pa stane autobus?” sem jo vprašal. Predem mi je odgovorila, se je nasmehnila in dejala: “Ah, zdaj pa vem, vi ste gospod Kastelic iz Londona, a ne?”

V enem letu, kolikor me ni bilo v Ljubljano (prvič odkar sem se preselil na Otok se je zgodilo, da me ni bilo v Slovenijo toliko časa), se je v vsakdanjem življenju še marsikaj spremenilo, marsikaj bolj pomembnega kot je ukinitev žetonov za avtubus. Bom še videl.

Kaj hočem povedat’? Da sem po dolgem času spet “doma” (v Ljubljani). Ker sem šele prišel (sinoči iz Trsta – kaj mislite zakaj iz Trsta?), bom o tem, kaj bom počel slab teden, kolikor bom tukaj, in kaj vse sem doživel, “poročal” prihodnji petek.

Danes sem večji del dneva, kot bi bil “doma” (v Londonu), delal…in šele zdaj prišel do interneta in priložnosti za tole pisanje, še preden bo konec petka.

Jutri se bom spravil h komuniciranju z vsemi, ki bi jih rad srečal in spet ugotovil, da je to nemogoče.

Kako bom to opravil? Predvsem s tekstanjem, kar je “doma” (v Londonu) oblika komikacije, ki v mojem primeru že zaostaja za komuniciranjem prek Facebooka, zame pomembno obliko komuniciranja.

tekstanju,

Ker sem ravno omenil tekstanje…

Nova slavna žrtev “pokvarjenega kurčka”, na katerega je bil (ker sem ga omenik prejšnji teden), tako hvalevreden odziv, superzvezdnik Tiger Woods, je zame najnovejši dokaz, da ni problem seks z ženskami, ki niso tvoja žena, ampak “tekstanje” z njimi oziroma dogovarjanje za seks in opisovanje seksa. Nezvesti moški imajo to neverjetno potrebo po tem, da pošiljajo packaste tekste svojim ljubicam ne da bi pomislili na to, da jih bodo shranile in nekoč z njimi dokazovale afere, kar posebej rade – za denar in slavo – delajo ljubice slavnih moških. Kaj vse je napisal angleški nogometaš David Beckham napisal svoji ljubici Rebecci Loos.

Eden izmed njunih dialogov je bil:

On: Shrani vso to svojo energijo za kur…

Ona: Jet rd?

On: Zelo, zelo trd, ker mislim na tvoje joške in tvojo pičk…

Ona: Se spomniš ko si me zadnjič vsepovsod lizal. Nikoli prej mi ni prišlo tako močno.

On: Nekaj delam medtem ko mislim na tvojo pičk…

Ona: Si drkaš kur…? Čutim ga globoko v svoji pičk…

On: Komaj čakam. Kje in kdaj?

Ona: Jaz sem vedno prosta.

To je morala biti Victoria Beckham besna, ko je brala te v britanskem tisku objavljene dialoge njenega moža z ljubico, ki jo je vedno zanikal.

umazanem tekstanju,

Zdi se, da imajo umazano tekstanje, ki je spravilo v težave že marsi kakšnega, posebej radi športniki in nogometni igralci.

Angleški igralec John Terry je videti precej bolj resen tip kot je David Beckham in ni videti kot “pokvarjenec”, pa je leta 2005 vseeno samo sedemnajstletni ljubici Jenny Barker pošiljal zelo umazane tekste.

“Srečala” sta se, ko je parkiral svojega bentleya in izmenjala telefonske številke. V svojih tekstih jo je spodbujal k samozadovoljevanju, jo prosjačil za njene gole fotografije in ji opisoval kaj ji bo vse delal.

in o besedi, ki ni konj.

Ko je ob priliki Jenny Terryiju ob priliki omenila, da je s svojo rjavolaso prijateljico, ji je napisal:

“Rad bi vaju pofu… obe. Nihče vaju ne bo tako dobro pofu… kot vaju bom jaz. O, moj bog, kako rad bi vaju pofu… in vaju gledal, ko druga drugi ližeta pičk… in potem sesata mojega kur… Hočem, da mi ena od vaju sesa kur… druga pa liže jajca. Tako vaju bom pofu… kot vaju ni še nihče.”

Kaj reči!?! To, da pisatelj John Terry ne bo. In to: pazite kaj in komu tekstate.

  • Share/Bookmark
Na vrh

B.B.Kastelic o…

Petek, 15. januar 2010

o vrnitvi “dobrega vremena”,

Pa imamo namesto bele zime sredi januarja spet deževno jesen. So morali vsi, od dragega vodje GB navzdol, toliko čvekati o tem o “najslabšem vrememu v zadnjih tridesetih letih”? Morda so s svojim čvekanjem pomagali pri vrnitvi “dobrega” vremena: dežja in zvišanja temperatur, ki grozijo s poplavami.

O “vremenu”, ki me do preselitve na Otok v bistvu nikoli ni zanimalo (tukaj vreme tako zelo vpliva na življenje, da te mora animati), samo še tole (pol’ bom pa nehal težiti z vremenom) samo v Britaniji se lahko zgodi, da zaradu “preveč snega” zaprejo smučarski center. Zaradi “preveč snega” so ta teden za en dan zaprli škotski smučarski center The CairnGorm Mountain (o zimski pomehkuženosti Otočanov sem ta teden pisal v Dnevniku: http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042329792)

o bančnih nagradah,

Britanska tema tedna so spet obscene bankirske nagrade. Bankirji očitno še vedno živijo na drugem planetu, na katerem nimajo niti najmanjšega občutka krivde ali vsaj sokrivde za finančno krizo in recesijo, ki se je izvalila iz nje in bi radi živeli, delali in se nagrajevali kot se ne bi zgodilo nič (business as usual!).

Pred vrati je oznanitev lanskega dobička bank in nagrad, za katere so se odločile kljub vsem poskusom politike, da bi se jim vsaj letos odpovedali.

Nagrade branijo s trditvijo, da bodo “najboljši ljudje” (beri: najbolj pohlepni) zapustili največje banke, če ne bodo dobili nagrad. Malo bi jih odšlo, in če bi odšli v manjše banke, ki niso dovolj velike, da jim vlada ne bi dovolila propasti, je to dobra novica za vse nas…

Najbolj nezaslišana pa je trditev, da si – zaradi bistva kapitalizma – nagrade zaslužijo zato, ker so poslovali z dobičkom. Narobe! V letu 2009 so britanske banke poslovale z dobičkom samo zato, ker jih je vlada rešila z davkoplačevalskimi milijardami in dokapitalizacijo(reševanje bank je do zdaj stalo skoraj 1.000 milijard funtov), ki ima smisel samo, če dobiček ohranijo (in povečajo likvidnost bank), ne pa razdelijo.

Poleg tega: če bi vlada zares kapitalistično ravnala, velike večine velikih bank ne bi bilo, ker bi propadle.

Bomo videli kolikšne bodo nagrade, saj je tri izmed največjih britanskih bank (Barclays, HSBC in Royal Bank of Scotland) grdo presenetila novica iz ZDA, da bodo morale v naslednjih desetih letih ameriškim davkoplačevalcem vrniti skupaj približno 11 milijard dolarjev.

Predsednik Obama se je namreč odločil uvesti poseben “superdavek”, s pomočjo katerega naj bi banke, ki poslujejo v ZDA, vrnile vsaj del davkoplačevalskega denarja, s katerim jim je pomagala vlada med krizo finančnega sistema (90 od 700 milijard dolatjev). Barclays, na primer, čaka plačevanje 680 milijonov dolarjev na leto.

Obama je dejal, da jet a davek posledica “masivnih dobičkov in obscenih nagrad” bank, ki so “dolžnice ameriškega naroda”. Wall Street hoče kaznovati, da bi preprečil pretiravanja in zlorabe v prihodnosti.

“Naš denar hočemo nazaj. In dobili ga bomo, do zadnjega centa. Vrnitve v stare čase ne bo,” zatrjuje Obama.

o krivdi Titove Jugoslavije,

Čeprav je veliko vprašanje, ali se bo to res zgodilo, bi si želel, da bi tudi naš dragi vodja GB kdaj podobno popizdil nad bankirji kot je, na primer, Stephen Hester, šef skoraj povsem podržavljene banke Royal Bank of Scotland, ki bi propadla, če je ne bi rešila vlada.

Ta kaco je med pričanjem pred člani finančnega odbora parlamenta, ko so govorili o njegovi pravljični nagradi, zelo potihem priznal, da sta celo njegova starše mislila, da je njegov nagradni paket, vreden 10 milijonov funtov, prevelik…

In kdo naj bi bil kriv za prepričanje vodilnih bankirjev, da si zaslužijo takšne vrtoglave nagrade? V današnjem Timesu je odličen članek, v katerem avtor Anatole Kaletsky, piše, da so bankirji ”markisti, ki si prilaščajo nagrade”. “Zakaj so finančniki mislili, da se lahko nekaznovano tako bogato nagrajujejo?”, se sprašuje Kaletsky, ki ponuja zelo zanimiv odgovor: “Odgovor leži v Titovi Jugoslaviji”! Preberite, članek je super! Sam sem o njegovi teoriji napisal članek za jutrišnji Dnevnik.

(http://www.timesonline.co.uk/tol/comment/columnists/anatole_kaletsky/article6987060.ece)

o Facebooku,

Ste na Facebooku? Jaz sem premagal začetno nezanimanje in zadržanost do virtualnega prijateljevanja in se imam, kadar sem gor, kar nisem vsak dan in nikoli več kot pol ure, dobro.

Spoznal sem vrsto zanimivih ljudi, ki jih drugače zelo verjetno nikoli ne bi spoznal. Veliko bi jih rad srečal tudi v živo. Nekaj sem jih že…

Prijateljstvo sem potrdil že 5.000-im, kar je maksimum. Več sto jih čaka na potrditev, ker še nisem raziskal, kako naj potrdim tudi njih….

Seveda mi ugaja, da je med prijatelji veliko lepih in seksi prijateljic…

Priznam, da sem se sprva odločil, da grem na FB zato, da sem postal (preračunljiv) prijatelj svojima starejšima otrokoma, Adrianu (20) in Annabel (18), ki, kot večina njunih vrstnikov, vsaj v Britaniji, FB uporabljajo za dogovarjanje in “publiciranje” svojega družabnega življenja, za zafrkancijo, za osvajanje, za opravljanje… Zakaj preračunljivi prijatelj? Zato, da bi bil bolj na tekočem, s kom se družita, kam hodita, kaj počneta! In sem veliko bolj na tekočem.

Bolj na tekočem so seveda tudi fantje, punce, možje, žene, delodajalci, politiki, tržniki, sociologi, psihologi, zlonamerni ljudje, čisto pravi kriminalci, pa kakšen morilec…

o zapeljevanju na FB,

Zakaj sem se spomnil na FB? Zato, ker na Otoku odmeva časopisna izpoved dobrih trideset let stare Stephanie Davies, ki je svojega nekdanjega 44-letnega moža in očeta njenega otroka sumila, da ji je nezvest, Ujela ga je s pomočjo FB, na katerem je delal vse za to, da bi 21-letno ne ravno bistro seksa potrebno blondinko Lauro prepričal, da bi šla v posteljo.

Ker je imel možgane očitno med nogama ni niti enkrat ničesar posumil. Šele ko se je dobil z umaznano Lauro, ki se mu je odkrito ponujala, je ugotovil, da je bil to ženin drugi jaz, s katerim ga je zvabila v past. Ko ko je osvajal na FB ji je zaupal ne samo to, da ima ženo, ampak tudi ljubico, Avstralko, s katero se namerava poročiti, ko se bo iznebil žene, in se preseliti v sončno Avstralijo. Izvedela je tudi, da je “njegova avstralska punca” prišla v Britanijo za šest tednov… in tako naprej.

To je Stephanie zelo zabolelo, saj sta se pogovarjala o selitvi v Avstralijo…

Ni presenetljivo, da o njem malce neodraslo govori kot o SXH (Stupid Ex Husband – Neumen nekdanji mož) in BFL (Big Fat Loser – Velik debeli luzer). Kaj vse je ta bimbo razlagal «neznanki», ki se je res pretvarjala, da je ne ravno bistra 21-letna blondinka in, kot priznava, se mu odkrito seksualno ponujala!

Da ne boste rekli, da niste bili opozorjeni. Previdno!!!

Nekateri pravijo, da sta za njuno ločitev kriva Facebook in internet, drugi, da je kriva nesramna past, ki mu jo je nastavila… Ne! Kriv je, kot ponavadi, Wicked Willy, Pokvarjeni Kurček.

(http://ecx.images-amazon.com/images/I/51BET764VBL._SL500_AA240_.jpg)

in o besedi, ki ni konj,

“Kaj pa zdaj? Nič! Brez panike! Seksajmo naprej! Čim več seveda. In ne mislimo na točke. Če pa želite še naprej iskati točko G, jo iščite od zadaj, z glavico in ne s preglobokimi sunki,” je bila moja reakcija (v kolumni) na trditev skupine britanskih znastvenikov z londonske univerze, da ni nobenega dokaza za obstoj točke G oziroma, da utegne biti točka G plod ženske domišljije, ki so ga spodbujale ženske revije in seks terapevti. Sam mislim, da obstaja, pa tudi, da je večina žensk nima (več morda kdaj drugič). Če ne veste o čem govorim, nič hudega (v kolikor ste ženska in vam redno prihaja)!

  • Share/Bookmark
Na vrh

B.B. Kastelic o…

Petek, 8. januar 2010

veliki zmrzali,

Kako uživam, vsakič, ko mi, vsaj v naši soseski, kjer še niso pokvarili snega s soljo, škriplje sneg pod stopali, ko zjutraj spremljam Aaroma v šolo, in ko v sončnem vremenu vdihavam mrzel wimbledonski gorski zrak!

In kako se jezim, ko britanski kolegi pišejo in govorijo o tem, kdaj je bilo pozimi zadnjič tako “slabo vreme”. Slabo? Ni slabo, prej dobro in lepo, in zimsko, in mrzlo.

Vsakič je ista zgodba: že nekaj centimetrov snega in temperature do tri pod ničlo pa je kriza. Kaos v cestnem, železniškem in letalskem prometu. Vsi galamijo zaradi poledenih pločnikov, na primer. Pa jih je kdo “skidal”, ko je snežilo in ko je negalo snežiti. Malo kdo, zelo malo kdo! V naši soseski sem bil edini z lopato v roki!

Mislim… v Londonu je bilo na tisoče zaprtih šol in na tisoče ljudi ni moglo priti v službo, pa je zapadlo manj kot deset centimetrov snega, dnevne temperatire pa so bile okroh ničle. Nekaj drugega so odročni kraji na severu Anglije in na Škotskem, kjer imajo veliko več snega in veliko nižje temperature: do minus 22.3, kar je menda nov rekord!

Kako sem s sinovoma uzival, ko smo se kepali in postavili snežaka pred vrati! Wimbledon je bil pravljično lep!

( http://www.facebook.com/people/Branko-Brane-Kastelic/1007311238#/album.php?aid=2043707&id=1007311238)

velikem škandalu,

Ni boljšega škandala kot je dober politični seks škandal. Tako dobrega kot ga trenutno doživlja Severna Irska ni bilo že zelo, zelo dolgo. Glavna akterka je tokrat političarka, ženska, žena vodilnega politika…

To, da sta zelo verna desničarja ju ni motilo pri tem, da sta postala zvezdniški zakonski par lanskega velikega škandalu s poslanskimi izdatki. Mislim… samo politiki so lahko tako pokvarjeni in pohlepni (poleg bankirjev, ki mislijo, da so od boga dani “masters of the universe”).

Vedno znova me še vedno lahko presenetijo. Kot Iris in Peter Robinson, “šefa” donosnega družinskega nepotističnega političnega podjetja. On ima tri položaje, za katere dobiva tri plače: severnoirski prvi minister, poslanec severnoirske skupščine in poslanec britanskega parlamenta (po 79.393, 47.904 in 71.985 evrov), ona ima dve, za kateri dobiva dve plači: poslanka severnoirske skupščine in poslanska britanskega parlamenta (47.904 in 71.985 evrov). V zadnjem finančnem letu sta – s plačami in “izdatki” pridelala neverjetnih 635.730 evrov.

Na dobrih davkplačevalskih plačah sta tudi njuna sin in hčerka, ki oba delata za ata Robisnona (hčerka kot “manedžerka” njegovega urada, sin kot njegov parlamentarni “asistent”).

novi gospe Robinson,

Dvojna poslanka Robinson je pred desetimi dnevi presenetila vse, ko je sporočila, da bo zapustila politiko “zaradi stresa in napetosti”, ki ga prinaša “javno življenje”.

Javno življenje? Od včeraj vemo, da je šlo za posledice njenga izvenzakonskega seksualnega življenja. Gospa Robinson je pred letom in pol dajala dol’ takrat komaj devetnajtletnega fanta (naključje je hotelo, da ima enak priimek kot znamenita filmska gospa Robinson, ki je v Diplomirancu zapeljala 21-letnega Benjamina).

Koliko let ima severnoirska gospa Robinson? 60. To pomeni, da jih je imela pred letom in pol, ko je dajala dol’ devetnajstletnika, 58 let in pol. Zakaj pa ne! Domnevam, da je imel gospod Robinson – zaradi treh služb – premalo časa za seks!

Problem je v tem, da so njena opravičila in pojasnila enako bebava kot so, kadar politike ujamejo s hlačami na kolenih.

Afere ni imela zaradi čustev, ali, bog ne daj, zaradi seksa. Krivo je bilo vse drugo, od njene duševne bolezeni (depresija, zaradi katere naj bi poskusila narediti tudi samomor) do njenih dobrih namenov.

Devetnastletnika je tolažila zaradi smrti v družini… Je beseda dala besedo in ga je, še preden je vedela, kaj se dogaja, imela noter? In ko ga je že imela noter, zakaj bi ga dajala ven?

In kaj naj bi pomenilo, da je “prijatelje spodujala pri tem, naj mu priskrbijo finančno pomoč pri poslovnem projektu”, kot je napisala v javnem opravičilu. Danes vemo, da mu je priskrbela 50.000 funtov posojila za otvoritev restavracije…

Na kratko, političarske niso nič manj pokvarjene kot so politiki…

in o besedi, ki ni konj,

Pa kako debelo kožo imajo! Gospod prvi minister in dvojni poslanec Peter Robinson je na jokavi tiskovki trdil, da je ženo, ki jo je moral do zdaj večkrat braniti v javnosti zaradi njene vročične kritike homoseksualnosti, najprej nameraval zapustiti, potem pa se je premislil, tudi zato, ker ji je, po njegovih podatkih, odustil tudi sam…bog.

“Rad imam svojo ženo. Vedno sem ji bil zvest. V duhu ponižnosti in kesanja je prosila za moje odpuščanje. Prevzela je odgovornost za svoja dejanja in odpustil sem ji. Bolj pomembno je to, da vem, da ji je odpustil tudi bog.”

Politiki imajo dobre zveze, nekateri očitno tudi z vsemogočnim…

Je na njegovo odpuščanje vplival tudi politični trenutek, saj je Robinson vodja navečje protestantske stranke Demokratične unionistične stranke, ki jo, kot vse druge stranke, enkrat do 2. junija čakajo volitve novega britanskega parlamenta?

  • Share/Bookmark
Na vrh

B.B. Kastelic o…

Sobota, 2. januar 2010

treznem prehodu v novo leto,

Nisem hotel biti “šilferderber”, pa sem bil: prvič po – ne vem koliko letih – sem brez en same kapljice alkohola pričakal novo leto.

Dva dni pred novim letom sem se sredi noči prebudil z veliko oteklino na nepravem mestu. Pa še zelo boleča je bila. Grenolom, povezan z delom zobovja, ki se ga ni še ni dotaknil noben zobozdravnik…

Še vedno se ga ni! Moj zobozdravnik je bil “zaprt”. Prav tako oba druga zobarja v Wimbledonu, za katera vem. S svojo zdravnico sem lahko na kratko govoril vsaj po telefonu in v lokalni lekarni mi je naročila antibiotike, ki sem jih dobil popoldne. Očitno “neprave”, kot sem ugotovil, saj so sprti z alkoholom, pa tudi kup neprijetnih stranskih učinkov sem prebral na navodilih…

In tako sem pričakal novo leto doma, v družbi treh petin družine, None (tašče), ki je pri nas na obisku, in treh prijateljskih parov (slovenskega, angleško-italijanskega in danskega), ki se prej niso poznali med seboj, in opolnoči nazdravil z vodo v kozarcu za penino, niti malo euforičen, ker je bilo groznega leta 2009 konec in ker se je začelo novo leto, ki ne more biti veliko boljše, in novo desetletje, ki bo… kdo ve kakšno.

Bil sem dobesedno siten, kar nisem nikoli, no, zelo malokrat, ponavadi samo takrat, kadar mi nekaj manjka.  Ponavadi zabavam družbo, zdaj sem bil nehote špilferderber. Ne zaradi nepitja, saj včasih tudi po teden ali dva ne pijem alkohola, pa nisem zato ne siten, ne špilferderber, ampak zaradi kljuvajoče bolečine, ki je nisem mogel ignorirati, paracetamoli pa je niso odpravili…

Malce sem poyabil nanjo, ko sem Danki Pii pokazal svoji novi sliki, ker sem se spomnil, kako dobre slike imajo pri njih doma. Prvič mi je razkrila, da so številne njene oziroma, da tudi ona slika. Do zdaj sem mislil, da ta “dobra” naravna blondinka samo dobra kuha (res fantastično kuha in zaradi nje sem se navdušil nad nekaj primerki danske hrane). Razgovorila sva se o različnih tehnikah slikanja in slikarstvu na sploh.

Drug zanimiv trenutek je nastopil, ko sta prišla soseda, italijansko-angleški par, in je nekdo rekel Marku, “a vi ste torej Anglež?”, on pa s ciničnim tonom, čeprav nasmejan, rekel: “Ja, jaz sem nekaj precej redkega v naši soseski: Anglež!” Ja, tujci smo jih preplavili, ne samo v Wimbledonu… in včasih bi rad vedel, kaj si prijazna molčeča večina zares misli o nas.

Opolnoči sem sitno gledal prvo polovico londonskega ognjemeta na televiziji, drugi polovico pa s tamalim sinom Aronom in njegovima malima danskima prijeteljema skozi strešno okno moje delovne sobe na podstrehi.

Komaj sem čakal samo eno: odhod v posteljo. Dočakal sem jo ob pol dve zjutraj. Prišel je prvi dan novega leta in petek in dan za metek in jaz sem, po pravici povedano, povsem pozabil na blog, in na vse drugo, ves blažen, ker me je prenehalo boleti zobovje, sem večji del dneva slikal, gledal stare filme na televiziji in pil čaj (se mi je res poslabšalo!?!)…

skrbeh,

Pričakovanje novega leta ni minilo brez zelo določenih skrbi, ki so se začele odkar ga starejša otroka, dvajsetletni Adrian in osemnajstletna Annabel, ne pričakujeta doma.

Zakaj? Zato, ker silvestrujeta z večinoma angleško družbo vrstnikov, ki praznuje na zelo angleški način: posebej fantje, ki, kadar pijejo, pijejo “do konca”, ker hočejo biti zares “smashed” (najboljši prevod: pijani kot opice, tako pijani, da ne vedo zase, drugače ša smashed pomeni razbit, uničen, raztreščen in podobno).

Vsakič se domislijo kakšne nove oblike pitja in kakšne nove neumnosti, ki jo počnejo pijani. Pred dvema, tremi leti je bil to tako imenovani “bush jumping”: pijani so se metali v grmovje ob cestah in drugod, ne da bi vedeli, kaj je v njem (pod njim, za njim). Poškodbe so bile številne. Zdaj je menda to… “šport”.

Adrianova družba, vse sami fantje (punce tistih, ki jih imajo, so praznovale ločeno), je zadnji dan leta praznovala tudi rojstni dan enega izmed fantov, pri katerem so tudi prespali.

V diskoteko, kot mi je utrujeno povedal, ko se je vrnil domov prvega proti večeru, so odšli napravljene v “builderje” (zidarje in druge gradbene delavce). Kaj je to pomenilo? To je, med drugim, pomenilo majice brez rokavov (bilo je pod ničlo), in čalade na glavah, to pa, med drugim, da je moral slavljenec, popiti polno čalado mešanice različnega alkohola, ki so ga vanjo zlili prijatelji… Naenkrat!

Kako me ne bi skrbelo!!!

Ne da bi pomislil na vse druge redne vikend prizore v središčih britanskih mest, ko zaprejo diskoteke: pretepi, v katerih pogosto zapojejo noži, prepiri s policijo, na pol gole mlade punce, ki ali bruhajo ali seksajo za kakšnim vogalom!

Annabel, ki je bila videti super v zelo kratki obleki, nisem in nisem mogel preprečiti, da ne bi šla praznovati prihoda novega leta brez ”žab” (Nobena prijateljica jih ne bo imela, je vztrajno ponavljala), čeprav je bilo blizu nič stopinj. Zelo “angleško”: poleti in pozimi hodijo dekleta pa tudi številne odrasle ženske približno enako oblečene…

Prepričal sem jo vsaj to, da si je za pot do zabave obula čevlje brez pet (in čevlje z vrtoglavo visokimi petami, na katerih si je že enkrat že poškodovala gleženj, je vzela s seboj). Pa še peljal sem jo k prijateljici, pri kateri so se punce in fantje dobili pred odhodom v diskoteko v Fulhamu, kjer so najeli posebno veliko sobo (15 funtov na glavo za vstopnino), zaradi česar me je malo manj skrbelo… Domov je prišla (pridna punca) okrog petih zjutraj!

novo leto, stara “kultura”

Pravi zimski mraz, ki je letos povečal moje skrbi za noboletno noč ta velikih dveh, ni preprečil številnim kot opicam pijanim mladim in manj mladim Britancem pijanim obležati na pločnikih in ulicah, tudi v snegu…

Poglejte si nekaj prizorov, ki mi vsako leto povzročajo skrbi, v članku enega izmed dnevnikov, pa boste zelo dobro vedeli, kaj mislim…

(http://www.dailymail.co.uk/news/article-1239836/New-Year-celebrations-turn-ugly-revellers-drink-excess.html)

in o besedi, ki ni konj.

Danska “slikarska kolegica” Pia me je, ko sem ji pokazal svoji novi sliki (prejšnje novosti je že videla) vprašala, ali slikam samo akte?

“Ne, ne, jih pa najraje slikam, posebej če imam živ model,” sem priznal resnico.

(Če želite videti sliki, ki sem ju naslikal včeraj in ju imenoval The Bush ladies, kliknite in poglejte prvi dve : http://www.facebook.com/people/Branko-Brane-Kastelic/1007311238#/album.php?aid=2040448&id=1007311238)

  • Share/Bookmark
Na vrh