B.B. Kastelic o…

Petek, 25. december 2009

miru,

Kakšen mir je (bil) danes!!! Popoln. V naši na pol zapuščeni soseski, v Wimbledonu, v Londonu, na Otoku… Na božični dan ne vozijo ne avtobusi, ne vlaki, ne podzemeljska! Velika večina Otočanov je doma, za štirimi zidovi in se vdaja jedači (pojedli so deset milijonov puranov – na naši mizi ga ni bilo), pijači, gledanju televizije (del železnega božičnega programa so kraljičin božični nagovor in izbrane bondijade), lenarjenju…

Božič v Londonu imam rad prav zaradi miru, ki je toliko bolj miren zaradi cirkusa zadnjih dni pred božičem, ki ga narekuje britanska nerazumna obsedenost z božičnim obdarovanjem.

Letos je bil še toliko bolj miren zaradi nepričakovanega cirkusa, ki nam ga je na Otoku prejšnji vikend in prve dni tedna prinesla zima, ko je pokazala zobe. Sneg, poledica, zaprta letališča, zaprt predor pod Rokavskim prelivom… so povzročili velik kaos.

Otočani, ki so hoteli na tuje, in tujci, ki so se hoteli vrniti domov, so se v polni meri prepričali, kako težko je zapustiti Otok, če lahko računaš samo na najstarejšo obliko potovanj na evropsko celino, na trajekte. Če se začneš resno poglabljati v to, lahko postaneš dobesedno klaustrofobičen.

V torek zvečer je znežilo kot za stavo. Z otroci sem sem se kepal in postavil snežaka pred vrati. Danes na sneg spominja samo še kupček snega, ki je ostal od mojega meter in pol visokega snežaka. Še vedno je mraz. Danes je bil sončen dan, vrhunec dneva – poleg jutranjega odpiranja daril – sta bila sprehod v Wimbledon Common, do katerega se je protrudila samo peščica wimbledončanov, in, v mojem primeru, pinta piva v enem izmed pubov v Wimbledon Villageu, ki so bili odprti to treh popoldne. .

Letos je 24. decembra žal zaradi različnih razlogov odpadlo običajno smučanje pod kupolo v Milton Keynesu nad severnim Londonom, v katerem smo se leto za letom nasmučali, ker nas – zaradi priprav drugih na večerno pojedino – nikoli ni bilo več kot dvajset, ne več kot trideset…

intervjuju leta in zarezah,

Tale ne več kot tridest me je spomnil (ker se mi danes, priznam, zares ne ljubi pisati o čem novem) na najbolj zanimiv intervju leta s politikom. In njegove zareze.

Katere zareze imam v mislih? Tiste navadno nevidne nezarezane na posteljnem vzglavju, ki označujejo število seksualnih partnerjev, ki jih ima večina v glavi, nekateri pa tudi na drugih krajih, na primer v osebnih dnevnikih.

Intervjuiranec je bil poročeni vodja liberalnih demokratov Nicka Clegga, intervjuiral pa “znameniti” Piers Morgan. Ko sem ga prebral sem napisal:

Poročeni Nick je v nedavnem intervjuju o sebi zelo verjetno povedal veliko več kot je nameraval, ko je beseda nanesla na seks, potem ko je dejal, da je žena Miriam, ki je španskega rodu “definitivno največja ljubezen njegovega življenja” in da je bil, preden je srečal njo, dvakrat zaljubljen.

kakavosti in količini v postelji

Že prvo vprašanje seks kviza je bilo zelo “konkretno”: se ima za “dobrega v postelji”? Težko vprašanje, posebno za politika, ki mora misliti na odziv volivcev in volivk, posebno za šefa stranke, ki si želi biti veliko bolj priljubljena med volivkami kot je. Odgovor je bil “političen” in v skladu z gojenjem brezmadežnega družinskega moškega.

“Mislim, da nisem ne posebno briljanten, ne posebno slab. Edina razsodnica tega je lahko moja žena,” je dejal Nick. Kaj naj bi to pomenilo? Da je 41-letni Nick spal samo z njo? Seveda se je izpraševalec – novinarski veteran odzval z ugotovitvijo, da žena gotovo ni bila edina ženska v njegovem življenju in da je menda ja spal tudi s kakšno drugo.

“Je, prav, torej, od takrat je minilo že veliko časa,” je spravil skupaj Nick, ki ga je čakalo še težje zelo konkretno vprašanje: “O koliko ženskah govoriva? Desetih, dvajsetih, tridesetih?”

“Ne več kot o tridesetih,” je odgovoril Nick in hitro dodal, da jih je bilo veliko manj kot trideset. “Se je kakšna pritožila?» je bilo še eno težko vprašanje, posebej za politika.

“O, bog, ja, seveda!” je odgovoril in verjetno mislil, da je to tako dober odgovor, da ga ne čaka podvprašanje. Jih je bilo veliko, ki so se pritožile?

“Ne,” je bil tokrat odločen Nick, seks inkvizije pa še ni bilo konec. In kaj bi rekla njegova žena (o kakovosti seksa z njim)?

“Mislim, da je zelo zadovoljna in srečna.”

lažeh,

Nick je bil trikrat zaljubljen, zarez pa nima več kot trideset oziroma veliko manj kot trideset. Zakaj se je zavrtel ravno okrog te številke, saj mu je izpraševalec ponudil tudi številki deset in dvajset? Kaj bi si mislili o njem, če bi rekel, da je spal (samo) s tremi ženskami (v toliko žensk je bil zaljubljen)? Nič dobrega. Da laže, ali da ni “pravi dedec”? Sam zelo dobro ve, s koliko ženskami je spal. Kot ve velika večina moških, z izjemo Jacka Nicholsona, Warrena Beattyja, Micka Jaggerja in vrste drugih, ki so spali z več tisoč ženskami.

Ko gre za zareze, večina moških laže “navzgor”, večina žensk pa laže “navzdol”. Zakaj? Zaradi grde neenakopravnosti med spoloma, o kateri se (pre)malo govori: moški z visokimi številkami še vedno dokazujejo svojo možatost, ženske pa z visokimi številkami ne dokazujejo svoje ženstvenosti. Več zarez, ko ima moški na svojem posteljnem vzglavju, večji frajer je. Ne samo v očeh moških, ki ne bodo nikoli nehali meriti svoje možatosti po številu zarez, ali po številu centimetrov, ki jih namerijo od korena do vrha glavice.

Ste, po drugi strani, že kdaj slišali kakšnega moškega ali žensko za žensko, ki je spala z veliko moškimi, reči, da je frajerka? Ali še bolje: kaj bi rekli za šefico politične stranke, ki bi na vprašanje, ali je spala z desetimi, dvajsetimi ali tridesetimi moškimi odgovorila “ne z več kot tridesetimi”? Ali, če bi, na primer, gospa Clegg, v intervjuju dejala, da ni spala z ne več kot tridesetimi moškimi?

in o besedi, ki ni konj,

Ja, nekoč so rekli, da se mora moški «zdvijati» (spati z čim več ženskami), preden se poroči, da bi bil zvest ženi, ki naj bi bila, po drugi strani, devica, ali čim bolj “deviška”. Nobene logike ni bilo v tem: kako naj neizkušena ženska zadovolji izkušenega moškega. Velja tudi: kako naj neizkušeni moški zadovolji izkušeno žensko. Tudi ženska bi morala imeti vso pravico do “zdvijanja”, da je potem ko se poroči, kot bi rekli Angleži, ne bi mučilo vprašanje, ali je sosedova trava bolj zelena.

.

  • Share/Bookmark
Na vrh

B.B.Kastelic o…

Petek, 18. december 2009

snežaku, ki ga ni bilo,

Mala veselja za velike in male ljudi! Danes smo se zbudili v delno pobeljenem Wimbledonu. Snežilo je!

Zdaj ko to pišem je nekaj pomrznjenega snega (mrazzzzz je!) samo še na zelenicah in avtih Razočaranje! Upal sem, da bom lahko naredil snežaka preden pride ta mali sin Aaron iz šole (ta teden sem oče samohranilec, saj je najdražja odsotna). Vedno ga, kadar pade sneg (kar ni prav pogosto), pa čeprav moram sneg nabrati po celo naši ulici – danes bi to bilo Sizifovo delo, snežak pa premičken.

Britanski vremenoslovci so postali previdnejši odkar so pred leti zvečer napovedovali nekaj močnejši veter, pa je po nas udaril orkan, ki je umoril več ljudi, ruval drevesa in prevračal avte.

Zdaj so napovedovali do 15 centimetrov (toliko ga je menda samo v Kentu, ki ni daleč, kjer so nekateri vozniki noč res preživeli v avtih). V Wimbledonu ga je zapadlo ušiv centimeter ali dva…

Vseeno sem se, ko sem opazoval debele snežinke, zavedal, kako pogrešam manj monotono vreme in vremenske čase. V Angliji imaš občutek kot bi ves čas imeli nekakšno mešanico pomladi in jeseni.

o tenisu v snegu,

Ponoči je snežilo že drugič ta teden, kar je pravi čudež…

Prvič je v sredo, ko sva z angleškim prijateljem Edwardom, fotografom Racing posta, edinega dnevnika posvečenega konjskim dirkam (prvi časopis, ki ga vsako jutro bere s konji obsedena kraljica), igrala tenis na igriščih East Sheen Commona, ki je od Wimbledona oddaljen 15 minut vožnje z avtom (ker si je ločenec Edward nedavno kupil lepo malo hiško v lepem East Sheenu)

Ja, igrala sva na prostem, pri zelo nizki temperaturi! Kar nekaj nas je, tenisačev, ki smo se zaradi krize izpisali iz predragih teniških klubov in poskušamo igrati »zastonj« ali čim ceneje. Med njimi sva tudi jaz in Edward, ki ga je precej stala tudi ločitev…

Ko sva začela so oblaki začeli pokrivati sonce. Konec prvega niza (mimogrede, bilo je 6 proti 1 zame) je začelo snežiti. Šele drugič v življenju sem igral tenis v snegu (prvič sem ga, ko sem igral za BBC-jevo moštvo v ne vem kateri londonski ligi in smo nekega januarja v nekem klubu brez pokritih igrišč igrali v pravem snežnem metežu). Drugega niza nisva končala, ker je postalo igrišče preveč spolzko (vodil sem s 3 proti nič – tenis mi gre spet bolje, ker se koleno kar samo izboljšuje) in sva občasno drsala naokrog kot na pesku…

Bilo je prelepo, prava zimska idila. Pogrešam prave zime.

Pameli v Wimbledonu,

O kateri Pameli? O Pameli Anderson seveda, upokojenki iz Obalne straže in veteranki s playboyevih strani, na katerih se je razprostrla rekordnih devetkrat.

Pnevmatična Pammy nastopa v letošnji »božični« predstavi v našem lepem, prenovljenem wimbledonskem gledališču, v katerem imamo dober spored, v veliki meri zato, ker veliko krat igralski ansambli tukaj pred lokalno publiko »vadijo« predstave, preden se predstave preselijo v londonski gledališki West End.

Kako izgleda Pammy?

Kot lutka, čeprav ima 44 let. Kot plastična lutka! Videl sem jo čisto od blizu. Na obrazu niti ene same gubice. Nikjer! Plastic fantastic! In veliko make-upa. Je lepa in seksi? Kaj pa vem!?! Meni ne. Nikoli nisem bil ljubitelj tudi naravno, kaj šele botoksiranih lutkastih žensk Nekoč sem jo rad tu in tam pogledal v Obalni straži (z izkopljenim tonom) medtem ko sem kaj delal, ona in njene kolegice – reševalke pa tekle v morje in iz morja, njihove prsi pa valovile…

V predstavi – letos so se odločili za samosvojo različico Aladina – je Pamela samo petnajst minut, povsem spodobno pleše in poje, in je gotovo najbolj sekso duh(ica) iz svetilke, kar jih je kdaj bilo.

Niti malo ni presenetljivo, da je v publiki veliko moških srednjih let, ki jih takšne predstave niti malo ne zanimajo. In da je prodaja vstopnic za »božično« predstavo, v kateri je Pammy v nekakšnem rdečem bleščečem bodyju brez rokavov, vendar tudi brez omembe vrednega dekoleteja (predstava je namenjena tudi, ali predvsem otrokom), ima pa zelo visoke, v-nogavice (po letos priljubljenih visokih v-škornjih, ki se tako imenujejo, ker so blizu v…agine), ki ji segajo skoraj do mednožja

Kot prava velika zvezda je na predstavo zamujala dva dni, saj je nastopila šele v tretji. Nastopala bo do 27-tega decembra. Zakaj je sprejela »vlogo« v lokalnem londonskem gledališču? Zato, ker potrebuje denar. Ni pa znano, koliko ga je dobila.

zapravljanju časa,

Vedno sem rad bral izide raziskav, ki naj bi nam povedale, koliko časa v življenju porabimo za to in ono. Zahvaljujoč neurofiziku Davidu Eaglemanu imamo od zdaj na voljo knjigo o tem, kako porabimo prosti čas. On jo je res posvetil Britancev, vendar smo si ljudje, po porabi časa, vsaj v Evropi zelo podobni.

Fascinantno! Ko bereš podatke o tem, koliko časa človek zapravi za takšne banalnosti kot je, na primer, iskanje izgubljenih predmetov, začneš na čas gledati, vsaj začasno, nekoliko drugače. Povprečni Otočan naj bi za iskanje izgubljenih reči porabil eno leto in tri mesece življenja – jaz jih najbrž več, posebej z iskanjem ključev, raznih dokumentov in tu in tam tudi datotek v računalniku, čeprav imam vsaj v računalniku red.

Britanci kot vsi drugi največ prostega časa porabijo za… spanje. Moški dosežejo povprečno starost 77, ženske pa 81, prespijo pa okroglih trideset let, precej več kot tretjino. Srhljivo! Glede na to, da malo kdaj spim več kot šest ur, sem pridobil nekaj let.

Kaj, mislite, je na drugem mestu? Televizija. Pred njo naj bi preživeli enajst let, kar je »samo« tri ure in 45 minut. Jaz jih precej manj, vsaj aktivno, poslušam pa Sly News, kadar pišem.

Za branje knjig medtem porabijo samo eno leto življenja, pet mesecev pa za branje revij (medtem ko sedijo na straniščni školjki).

Bilo bi presenetljivo, če bi Britanci za čakanje v vrstah porabili kaj manj kot leto in pol življenja. 51 dni življenja porabijo za odločanje o tem, kaj bodo oblekli, 18 dni za zijanje v vsebino odprtega hladilnika, 14 dni za štetje denarja, 6 dni za striženje nohtov, 2 dni za laganje (samo!?!)…

30 dni življenja porabijo samo za razmišljanje o tem, kako bi bolje izkoristili čas!

Vam kaj manjka? Seks (seveda!).

Rezultat je pošasten: seksali naj bi samo sedem mesecev življenja. Če to ni noro…

Če ste zaradi teh podatkov pomislili, da morate na novo razporediti svoj čas: vse, kar boste dosegli s tem je, da boste zapravili še več časa. Manj spanja in televizije, pa precej več seksa, pa bo vse v redu!

in o besedi, ki ni konj,

Tri moje »tigraste«.

Ne morem razumeti padlega slavnega svetnika Tigra Woodsa. Zakaj je brusil samo med seboj tako zelo podobne ženske, ki so bile poleg tega nekakšne »dirty« ali »low class« različice njegove žene, ali tretjerazredne različice Pamele Anderson!

Prav tako ne morem razumeti, zakaj se je odpovedal golfu, saj ga v težave ni spravil golf, ampak njegov Wicked Willy (Pokvarjeni kurček). Poznate kakšnega moškega, ki ga ni!?!

Svetikov ni, s(m)o samo grešniki!

  • Share/Bookmark
Na vrh

B.B.Kastelic o…

Petek, 11. december 2009

božičnem vrtincu,

V bistvu sem zelo zadovoljen sam s seboj, ker me božična mrzlica, kljub že štirim božičnim zabavam, ne potegne v vrtinec, v katerem se številni vrtijo že na precej visokih obratih z vsem čezmernim: nakupovanjem, pitjem in alkoholizirano dobro voljo.

Najboljša novica pa je, da bo baje božič takšen kot si ga na Otoku najbolj želijo: bel božič.  Napovedujejo nam sneg!!!

Božič praznujem (v skladu z lokalnimi tradicijami) že dvajset let, od leta, ko sem “dobil” prvega otroka in zanj doma ustvaril božično družinsko vzdušje, ki se vrti okrog božičnega drevesa, prehrane, glasbe in daril, da v deželi, v kateri so najlepši otroški in mladostniški ljubezenski spomini vezani na božične spomine (v primeru mladih na božično zabavo, ki je zabava leta), moji otroci ne bi bili brez tega božičnega spomina, ki bi jim manjkal.

Kot otroku komunizma, ki se ne počuti oropanega, mi je božič pomenil preusmeritev z Dedka Mraza na Božička (Santo) in kar je daleč najbolj pomembno, posebej odkar sta že dva mladiča vsaj začasno odletela iz gnezda, čas ko smo skupaj, ko tiščimo skupaj kot družina, ki mi veliko, največ in vse več pomeni. Zato mi gre – pa to samo mimogrede, ker je bila o tem velika debata med laburisti in konservativci – zelo na k. novolaburistična vlada, ki hoče v imenu politične korektnosti pomanjšati pomen in vlogo, ki jo ima tradicionalna družina poročenega heteroseksualnega para z otroki za srečo otrok.

šopanju in šopingu,

Do britanskega načina praznovanja božiča imam precej ciničen odnos: to je najbolj komercializiran največji nakupovalni praznik s prepolnimi katedralami potrošništva, zaradi katerega najbolj nafu.. našopani puran. Veliko našopanih puranov… medtem ko vsepovsod vrtijo saharinske božične popevke, na marsi kakšni pisarniški božični zabavi pa se v kakšnem očem skritem kotičku na moških oseh zavrtijo in zamešajo božično euforične in bolj ali manj pijane dekleta in žene (največ afer se začne v božičnem času, največ ločitvenih postopkov v januarju).

Po britanski tradiciji prvi decembrski vikend prinese tudi prva resna božična nakupovalna dneva. Po Wimbledonu je bilo videti več “vrečkarjev” kot običajno, vendar ne toliko kot prejšnja leta. Na Oxford Oxfordu streetu z več kot 300 trgovinami, kamor pride na božično nakupovalno romanje vsako leto blizu 40 milijonov kupcev (neverjetna številka), je bilo živahno.

Ta ponedeljek, prvi v decembru, je potrdil novejšo tradicijo, saj je bil spet največji nakupovalni dan v virtualnih trgovinah: Britanci naj bi prek interneta – velika večina med službo – kupili za 350 milijonov funtov daril, in presegli lanski rekord za 20 milijonov. Ker je božič v petek, številni napovedujejo, da bodo z nakupi pa čakali do zadnjega, ker pričakujejo, da bodo trgovci zadnje dni še bolj znižali cene. Tretjina se namerava zagnati v nakupe 23-tega in 24-tega decembra.

Če je kriza prinesla kaj dobrega je to to, da na radijskih valovih, na katerih se radijski povezovalci že v normalnih okoliščinah preveč derejo, ni “tradicionalnega” kričavega odštevanja nakupovalnih dni do božiča…

božičnem drevesu,

V sredo sem v šoli ta malega sina pomagal pri prevzemanju božičnih dreves, ki jih za starše na Norveškem kupi šola (dobi jih ceneje).

Čeprav ga nismo naročili prek šole, ker ga že veliko let kupimo v isti lokalni trgovini, ki jih prav tako uvaža iz Norveške, sem se vrnil domov z dva metra in pol visokim lepim košatim božičnim drevesom.

Prijazni Norvežani so poslali dve več kot jih je naročila šola, pa sem odkupil enega izmed njih, in namesto 43 funtov, kolikor so plačali drugi, prispeval 30 funtov, toliko so mi določili, v sklad Združenja učiteljev in staršev, ki je eno izmed boljših združenj, kar jih poznam, vsaj na tej zelo dobri šoli anglikanske cerkve (tudi moja starejša otroka sta jo “srečna” obiskovala), ki je letos praznovala 250to obletnico obstoja.

To je pomenilo, da sem privarčeval 40 funtov, saj bi moral za enako božično drevo v trgovini, v kateri ga ponavadi kupim, letos plačati 70 funtov, 10 več kot lani.

Zato imamo od včeraj doma postavljeno in okrašeno drevo… To, kar je zaskrbljujoče je, da se mi zdi, kot da sem lanskega postavljal pred nekaj dnevi, čeprav se mi je to zelo k. leto zelo vleklo.

božični bedi ljubic,

A veste, kdo poleg puranov najbolj nafu… zaradi božičnih praznikov? Ljubice, ki si, osamljene in zapuščene, zlahka zamislijo prizore ljubezni in sreče na domovih svojih ljubimcev, obdanih z ženami in otroci, pri slastni božični večerji, pri odpiranju božičnih daril…

Ljubice imajo na sploh za seboj slabo leto. Celo ljubice milijonarjev, saj jim je baje večina – zaradi krize – ukinila gotovinsko podporo in so morale iskati delo… v nepravem času. Pobrskal sem po arhivu in našel lansko božično pisanje o tem, kako je kriza prizadela mistrese.

Raziskovalna agencija Prince & Associates, ki se ukvarja izključno z raziskavami bogatih, bogastva in bogatenja, je pred božičem opravila raziskavo o tem, kako se bodo milijonarji s stalnimi ljubicami in milijonarke s stalnimi ljubimci odzvali na krizo. V raziskavi jih je sodelovalo celo 191, ki so s tem posredno priznali, da imajo izvenzakonsko razmerje. V raziskavi so upoštevali samo «resne» milijonarje, z najmanj 13 milijonov funtov vrednim premoženjem in z «resnimi» izvenzakonskimi razmerji, ki trajajo najmanj eno leto.

«Tudi po bogatih je udarilo in vsi pravijo, da bodo morali zmanjšati redne izdatke,” je izid raziskave komentirala agencija. Sociološko «resnost» je raziskavi dala z ugotavljanjem različnosti «odziva na finančne strese» med spoloma. Moški smo potegnili «ta kratko», saj so ugotovili, da se moški hitreje ohladijo do ljubic in da se začetna čarobnost izvenzakonskega razmerja (beri: seksa) sčasoma poleže. To najbolje dokazuje skopost v kriznih časih. Samo ljubice, ki so si jih omislili v zadnjih treh letih, kriza ni finančno prizadela.

Večina žensk (ne pozabimo, da še vedno govorimo o milijonarjih) pa je, prav nasprotno, napovedala bogatejše obdarovanje in povečanje gotovinske podpore za ljubimce. Raziskovalci so sklepali, da uspešne ženske pripisujejo večji pomen izvenzakonskemu razmerju, kadar je kriza in postane njihovo delovno življenje težje. Samo 20 odstotkov vprašanih je napovedalo cenejše obdarovanje ljubimcev in ukinitev gotovinske podpore, 30 odstotkov zaradi krize ne bo ničesar spremenilo, polovica pa bo celo bogateje obdarila ljubimce in jim dala «povišico».

To pomeni, da so ženske v bistvu boljši ljudje kot so moški? Ni nujno. Pomenilo naj bi, da ljubimci ženam pomenijo več, ker so «drugi deli njihovega življenja bedni», je komentirala znana raziskovalka odnosov med spoloma.

Če prav razumem: moškim ljubice pomenijo manj, ker jih nimajo zato, ker bi bili «drugi deli njihovega življenja žalostni ». No, morda jim doma manjka seksa, v vsakem primeru pa imajo ljubice predvsem za popestritev. Popestritev seksa.

in o besedi, ki ni konj.

“Če bi bila Tigrova žena tako huda med rjuhami kot je bila med prepirom (za napad je uporabila golf palico, s katero je razbila dve okni njegovega avta, mobilni telefon, s katerim mu je izbila zob, in nohte, s katerimi ga je spraskala) morda ne bi imel ljubic, ali pa bi imel vsaj kakšno manj.”

“Po zadnjem štetju je imel Tiger deset ljubic v petih letih zakona, kar za milijaderskega igralca golfa, vajenega osemnajstih lukenj ni tako veliko…!”

“Najhujše za Tigrovo ženo, kot za vsako drugo ženo, ki ji je bil tip nezvest s tako številnimi drugimi ženskami, mora biti občutek, da je sama zanič v postelji, čeprav ženina kakovost v postelji nima nobene zveze z izvenzakonskim seksom. Nekaj drugega je seveda količina (frekvenčnost) seksa, posebej oralnega.”

“S prakso nezvestoba postane življenjski slog. Tudi ženka nezvestoba.”

“Porno zvezda kot ljubica je zanimiv koncept (Tiger je imel dve). Ne gre samo za to, da veš, kaj te čaka. V bistvu te mora biti precej v hlačah, da se odločiš zanj. Gotovo pa ti ne manjka oralnega seksa.”

“Je mogoče, da je pomanjkanje oralnega seksa glavni razlog za moško nezvestobo? Jerry Hall je trdila, da ga je možu treba sesati tudi takrat, ko se brani, pa se ji vseeno ni posrečilo obdržati Micka Jaggerja. Izjeme potrjujejo pravilo?”

“In kaj ima Tiger proti črnkam!?! Toliko ljubic, pa vse same belke!”

“Tigrov škandal je v predvsem piarovski dizaster. Ima Tiger tako idiotske piarovce, ali pa je sam svoj… piarovec?”

To so nekatere izmed misli, ki jih imam ob tem očitnem vodilnem seks škandalu leta 2009.

  • Share/Bookmark
Na vrh

B.B.Kastelic o…

Petek, 4. december 2009

mojih novih slikah,

Sredi tedna sem na Facebooku objavil fotke treh svojih novih slik (kombinacija olja in akrilika), ki sem jih končal ta teden in bil zelo vesel do zdaj 91-tih “všeč mi je” in do zdaj 38-tih zelo pohvalnih komentarjev. Naslovi slik so: Dama na rdečem, Dama z dvojčicama in Teniška dama. Če vas morda zanimajo, slike ali dame…

(http://www.facebook.com/people/Branko-Brane-Kastelic/1007311238#/album.php?aid=2040448&id=1007311238)

življenju na drugem planetu,

Na katerem planetu živijo bankirji?

To se sprašujem zato, ker so šefi skoraj propadle britanske banke Royal Bank of Scotland, ki jo je lani rešila vlada z davkoplačevalskimi milijardami, zagrozili, da bodo odstopili, če jim bo vlada preprečila razdelitev 1,5 milijard funtov letnih nagrad (nagrad za… kaj?).

In zato, ker so se šefi banke Barclays odločili 20.000-članskemu osebju investicijskega oddelka povišati plače za 150 odstotkov, kar bo zelo povečalo število Barclayevih uslužbencev (vseh skupaj je več kot 113.000) z letno plačo 300.000 in več funtov. Tudi druge banke so se nenadoma odločila zelo povišati plače. Zakaj? Zato, ker namerava vlada prihodnje leto drastično omejiti režim plač in nagrad.

Vseeno je danes prišlo na dan, da je vlada odobrila velik nagradni paket za 200 šefov delno podržavljene banke Llyods Banking Group, ki je 80 odstotkov njihovih zelo visokih letnih plač, kar je v primeru glavnega šefa 828.000 funtov.

Za… kaj bodo dobili nagrade? Za lansko združitev bank Lloyds in HBOS, ki jo je precej forsirala vlada. Če to ni perveznost največje vrste, potem… Od združitve do zdaj sta banki odpustili 11.000. Da so lahko privarčevali za nagrade? Z vladinim blagoslovom.

Ne pričakujem, da se bo kaj izvalilo iz vladnih groženj o omejitvi bankirskih plač in nagrad. S tem grozi

že več kot leto dni.

Ministri so vse preveč nežni do superpohlepnih bankirjev. Lord Myners, državni sekretar za City, ki pravi, da bo letos več kot 5.000 britanskih bankirjev zaslužilo milijon funtov ali več, vse banke poziva, naj “mislijo na skrbi širše javnosti” in jih pozval naj “se vrnejo v resnični svet”, lord Mandelson, minister za poslovne zadeve pa še bolj nežno poziva bankirje, naj pri nagradah “pokažejo zadržnost” pa tudi, da “razume stališče direktorjev Royal bank of Scotland”, ki grozijo z odstopi.

Seveda jih razume! Razume tudi drugi milijonarne in milijaderje, s katerimi prijateljuje, na primer strah zbujajočega ruskega tajkuna in olumunijskega kralja Olega Deripaske. Baje se nikoli nista pogovarjala o aluminiju, pa ga je razumel tudi, ko je bil komisar za trgovino v Bruslju in podpisal odlok, po katerem je EU odpravila 14,9 odstotne carine na uvoz aluminijastih plošč, ki jih proizvaja Deripaskova podjetje Rusal. Naključje!?! Seveda, kaj pa drugega.

Edino, kar mi pride na misel, ko razmišljam o tem, kaj počenejo bankirji in kako se na to odzivajo politiki je, da ne vem, kdo je bolj fuknjen: bankirji ali politiki?

Vampirjev ne moreš pozvati, naj ne pijejo krvi…

zabavi pri barclayevcu,

Ker imamo nocoj božično zabavo pri švedskem znancu in teniškem partnerju, ki dela v investicijskem delu Barclaysa, domnevam, da bo na njegovem obrazu še bolj zadovoljen nasmeh kot ponavadi.

Moram reči, da se njegova lepa danska žena precej manj smeje. Zakaj? Zato, ker je on kar naprej na poti. Tudi sam, ko mu predlagam igranje tenisa, veliko krat dobil njegov tekste: “Danes ne morem. Sem v…(vstavite znane evropske in svetove prestolnice).

Nasmejanih je tudi približno 5.000 uslužbencev ameriške investicijske banke Goldman Sachs, ki bodo dobili del letošnje nagradne 14-milijardne pogače: v povprečju pol milijona funtov na glavo. Banke je objavila 14 strani dolg (za vsako miliardo po eno?) vodič o letošnjih nagradah…

In kako se na te novice novice z bančnega planeta odziva naš dragi vodja GB? Potuhnil se je. Ali pa kuha mulo, ker je prišlo na dan, da ima celo 323 uslužbencev javnega sektorja (od vlade in državne uprave do državnih podjetij kot je Royal Mail) višjo letno plačo kot on, ki dobi 194.000 funtov? Ja, GB je po zaslužku šele na 324-mestu med državnimi uslužbenci… Trije na vrhu seznama imajo več kot milijon: eden 1,4, dva pa 1,3 milijona funtov.

Medtem so izračunali, da je vladino dosedanje reševanje bank stalo 850 milijard funtov, kar bo davkoplačevalce stalo 40.000 funtov na družino. Narobe svet!

In kaj medtem ko se bankirji še naprej mastijo na svojem planetu, počnemo navadni smrtniki? Stiskamo pasove. Kako jih ne bi: čeprav je GB obljubljal, da se bo Britanija prva izkopala iz recesije je edina izmed članic skupine G-20, ki je še v recesiji.

Ko ga je zato v parlamentu napadel torijski šef David Cameron, je dragi vodja dejal, da to ni res oziroma, da je v recesiji tudi Španija. Cameron pa nič…

Oba bi lahko vedela, da Španija ni članica skupine G-20. GB-jevo nevednost so njegovi pribočniki upravičevali s tem, da je Španija posredno članica skupine G-20, ker je EU članica G-20. Slab izgovor, GB! Če bi res to mislil, bi se lahko bolje branil, saj Španija ni edina članica EU, ki je še v recesiji…

novi žrtvi pokvarjenega kurčka,

Roko na srce: veliko nas je, žrtev Wicked Willieja, Pokvarjenga kurčka, ki nam ne da miru (http://www.thearchitectsbackups.com/images/wickedwillie.jpg)!

Tudi prvi milijarder med športniki je žrtev oziroma ima pokvarjenega. Po pravici povedano sem vedno dvomil, da je najboljši igralec golfa Tiger Woods takšen svetnik, za kakršnega so ga delali vsi, vključno z njim samim. Malo preveč se je svetil njegov svetniški sij.

Odkar je Tigra njegova lepa švedska žena, prava tigrica – kdo pravi, da so Švedinje hladne in da razumejo Pokvarjenega kurčka – spraskala in ga napadla z golf palico (po njegovem so to zloramerne laži), so iz njegove omare popadali že trije okostnjaki. Domnevan, da je to šele začetek.

Če ima nekdo tako veliko denarja, se določen tip ženske vsepovsod lepi nanj…

Kaj reči?

Nikoli ni enostavno reagirati, ko te Pokvarjeni kurček spravi v težave, posebej, če si tako znan kot je on, vendar se je Tiger odzval kot preplašen mucek. In kako patetično! (z mislimi pri sponzorskih milijonih).

Naredil je dve usodni napaki: ljubicam je pošiljal tekste (najmanj ena je hranila “dokaze”) in, ko so ga dobili s hlačami na kolenih, je ljubice opisal kot “napake”.

Vsaka ženska, posebej ljubica, nerada sliši, da je bila samo napaka… Večino to razbesni.

In kako Tiger rešuje problem?

Eni izmed ljubic je zaprl usta, vsaj začasno, z enim milijonom dolarjev (nenadoma je odpovedala tiskovko v Los Angelesu), ženo pa je menda pomiril s petimi milijoni.

Denar ostaja sveta vladar. Žal!

o neškodljivosti pornografije,

Don Porleone mora biti zelo zadovoljen! Raziskovalci na univerzi v Montrealu v Kanadi so ugotovili, da vsi moški, vsaj v Kanadi (dvomim, da je kje, kamor seže internet, kako drugače), uporabljajo pornografijo.

To, kar je vseeno ni novo odkritje Amerike, pa je, da niso mogli odkriti niti enega samega moškega, ki je ne bi uporabljal. Zato so morali spremeniti izvirni cilj raziskave: hoteli so odkriti, kakšni moški uporabljajo pornografijo in kaj počnejo z njo (ali ob njej), in kako to vpliva nanje in njihove odnose z ženskami, in kakšni moški ne uporabljajo pornografije in kako to vpliva nanje in njihove odnose z ženskami.

Potem so hoteli ugotoviti škodljivost pornografije. Pa jim tudi to ni uspelo.

Najprej so ugotovili so, da mladi samski moški gledajo in uporabljajo (vemo za kaj) in tako naprej pornografijo trukrat na teden po 40 minut. Poročeni mladi moški so zmernejši, gledajo jo in… tako naprej po1,7-krat na teden po 20 minut.

Ugotovili so tudi, da 90 odstotkov potreb po pornografiji zadovoljijo z internetom, 10 odstotkov pa z dvd-eji.

To, kar je najbolj pomembna ugotovitev je, da so moški iščejo takšne vrste pornografije, ki ustreza njihovim spolnim željam in potrebam, in hitro odklikajo vse, kar ni po njihovem okusu. Z drugimi besedami (če že moramo uporabiti “pokvarjenost”): iščejo svojo obliko pokvarjenosti oziroma so že pokvarjeni, ko se spravijo na internet.

Koliko je takih? (Glej začetek: Vsi, vsaj v Kanadi).

in o besedi ki ni konj,

Vodja preiskave, profesor Lejaunesse pravi, da pornografija nima negativnega učinka na seksualnost moških. “Noben izmed moških, ki so sodelovali v raziskavi, nima patološke seksualnosti. Nasprotno: njihov seks je precej konvencionalen.” Profesor tudi pravi, da pornografija ni spremenila njihovega odnosa do žensk ali do njihovega razmerja.

ps: Ne sprašujte, kako se počutim po dveh zaporednih Arsenalovih 0:3…Samo to: ne bom več gledal njihovih  tekem v lokalnem pubu. Ko sem – z zamudo – stopil v pub, gledat Arsenalovo tekmo s Chelseajem je bilo ničnič. Nekaj minut kasneje je bilo 0:2. Mislim, da sva bila v polnem pubu samo dva navijača Arsenala. Toliko se nas je veselilo Arsenalovega gola, dokler ga ni sodnik razveljavil. Kako so naju pogledali Chelseajevci. Ne varno? Posebej zaradi tria, ki je v neposredni bližini ves čas pil dvojne viskije z redbullom in ves čas glasno žalil Arsenal, njegove igralce, Arsena…! Navijaški “kolega” je odšel kmalu po drugem golu, jaz takoj po tretjem, ko je v pubu še donelo navdušenje.

  • Share/Bookmark
Na vrh

B.B.Kastelic o…

Petek, 27. november 2009

lepoti Britank,

Če je slučajno kdo že pogrešal moj petkov metek: moj stari šestletni utrujeni laptop (IBM ThinkPad) bi danes skoraj izdihnil, pa ga je med zahtevno večurno operacijo rešil, prečistil in pomladil prijatelj – računalniški genij Keith, ki vseeno pravi, da naj razmišljam o nakupu novega. Razmišljam, razmišljam, Keith, za zdaj samo razmišljam…

Zaradi nove (nel epe) zunanje ministrice EU sem se sinoči z dvema prijateljema, Angležem in Američanom, v pubu, v katerem sem nameraval gledati Federerjevo maščevanje za poraz v finalu US Opena, zapletel v živahen pogovor o (ne)lepoti Britank, o kateri imam zelo jasno mnenje.

O tem sem že kar nekaj napisal.

“Britanke so najlepše naravne lepotice sveta, ko imajo 17, 18 let. Dekleta, ki so me obdajala kot najstnika so bile čudovite vrtnice z lesketajočimi lasmi, brezhibno kožo in gibčnimi športnimi telesi. Oblačile so se kot bi vsak večer podeljevali nagrado za najlepše oblečeno dekle!”

Tega ne trdim jaz, ampak ameriški scenarist Tad Safran, ki v Angliji živi od tretjega leta – zadnja leta malo v Londonu, malo v Los Angelesu. Ko se je po študiju v ZDA vrnil v Anglijo je bil šokiran.

“Spraševal sem se, kaj za vraga se je zgodilo z lepoticami, ki sem jih poznal. Domneval sem, da je ena polovica teh deklet pojedla drugo polovico in jo zalila s sodi piva. Vsa ta dekleta so bila čudovita, dokler sem jim ni bilo treba truditi za to. Ko Britanke dosežejo leta, v katerih se morajo potruditi zase se zdijo nesposobne ali nezainteresirane.”

Tadova glavna ugotovitev je, da so Britanke zanemarjene. Tudi zato, ker vse leto zase ne porabijo niti toliko časa, denarja in truda kot ga Američanke vsak mesec.

ogorčenju ,

Na njegov članek v Timesu se je odzvalo 550 bralk in bralcev (na članke jih običajno reagira do 30). Velika večina je bila ogorčena.

Se je opravičil? Ne. V drugem članku je trdil, da je bil v prvem celo prizanesljiv.

“Britanke nimajo oblin Italijank, vroče seksualnosti Špank, prefinjenosti Francozinj, odprtosti Skandinavk. So pa na prvem mestu evropskih lestvic žensk s pretirano težo in nosečih najstnic, in z Dankami delijo prvo mesto na lestvici pitja alkohola v zahodni Evropi,” je Tad potrosil sol na odprto rano.

Kaj reči na vse to, ne bi še sam (pretirano) zameril Britankam?

Stereotipi in metanje vseh Britank ali Američank v isti koš je seveda bedarija. V ZDA ne videvam nič manj pretirano debelih žensk (in moških) kot v Britaniji, izjemno debelih pa precej več.

Cityjevkah,

Lepe in urejene ženske vidiš tudi na Otoku – veliko jih gre, na primer, vsak dan na delo v londonski City. Tad v ZDA očitno srečuje samo bogate prebivalke Los Angelesa in New Yorka, ki si lahko privoščijo 1000 dolarjev na mesec (po njegovih virih naj bi toliko porabile) za osebno nego, videz in telovadbo. V Britaniji pa se očitno druži s povprečnimi obiskovalkami puba s podpovprečnim zaslužkom, ki nimajo denarja za osebno nego v vse dražji državi, v kateri večina reči v funtih stane toliko kot stane v ZDA v dolarjih, preostale pa več. To seveda ne more biti opravičilo za katero koli obliko zanemarjenosti.

Resnici na ljubo: Otočanke res veliko preveč pijejo, tudi mlade. Seksualno so preveč radodarne, posebej mlade.

Res je, da je tukaj veliko žensk, ki se pred tridesetim letom grdo poredijo in/ali zanemarijo in jim videz ni več pomemben – ali zato, ker so dosegle življenjski cilj, našle moža, ki jim je naredil dva do tri otroke in jih preživlja.

Ali morda zato, ker ga niso našle…

in o besedi, ki ni konj,

Včasih, ko grem po ta malega sina Aarona v šolo, se ko opazim kar nekaj primer(kov) zanemarjenih mam, nesramno sprašujem: “Jesus! Je možno, da možje še kdaj seksajo z njimi?”

Res je tudi, da večina Britank ali nima pravega smisla za oblačenje, ali pa vsaj želje po tem, da bi bile urejene vsakič, ko stopijo iz hiše, kar vse prispeva k vtisu zanemarjenosti. To velja celo za vrsto žensk iz sveta zabave, ki se zares uredijo samo za rdečo preprogo.

Samski Tad ima morda prav, ko domneva, da z njim ne bo hotela v posteljo nobena Britanka več.

Če bi jih jaz primejal s Slovenkami, bi jo verjetno še huje odnesel. Najbrž bi me izgnali z Otoka. Pa “peš” bi moral oditi.

  • Share/Bookmark
Na vrh

B.B.Kastelic o…

Petek, 20. november 2009

vanu in baronici,

Zunanjepolitični komentator, londonski dopisnik in evrofil v meni so danes močnejši od drugih jazov… Še vedno sem osupel zaradi sinočnje odločitve v Bruslju!

Se bo promet v Pekingu ustavil, ko in če ga obiskal Herman van Rompuy? Herman van… kdo? Točno tako… Harman je Herman van Rompuy, belgijski premier, ki bo “naš” prvi predsednik.

Koga bo, v primeru mednarodne krize poklicala Hilary Clinton, če bo hotela klicati Evropo – več kot trideset let po tistem, ko je Henry Kissinger vprašal: “Če hočem klicati Evropo, koga naj kličem?”

Hilary bo lahko, če bo Herman ravno pisal poezijo in ne bo mogel k telefonu, kmalu klicala baronico Ashton. Koga? Točno tako. Baronico Ashton, “našo” novo zunanjo ministrico.

Vana Rompuya in baronico Ashton je sinoči 26 od 27 šefov članic EU (domnevam, da van Rompuy kot belgijski premier ni imel pravico glasovati zase, če so sploh zares glasovali) sinoči “izvolilo” za prvega predsednika in prvo zunanjo ministrico EU.

Iz Bruslja se je dim valil veliko prej kot so pričakovali, saj so napovedovali celonočni sejalski maraton…

Čestitke, vendar…

smešnem paru,

Naj mi oprostita, vendar sta belgijski van in angleška baronica, vsaj v mojih očeh, najbolj smešen par po Stanu Laurelu in Oliverju Hardyiju, ki ju enostavno ne morem jemati resno. To bosta že prebolela. Bojim pa se, da ju ne bodo jemali kdo ve kako resno tudi v Washingtonu, ali Pekingu…

Britanski zunanji minister David Milband je nedavno, ko je navijal za Tonyja Blaira kot predsedniškega kandidata, dejal, da bi moral ta položaj zasesti nekdo, ki bi s svojim pojavom ustavil promet v Pekingu. Do zdaj malo komu izven Belgije znani van Rompuy ga zagotovo ne bo…

Baronica Ashton ga ne more ustavljati niti v Londonu, saj velika večina Britancev do zdaj še ni slišala zanjo. Da ne bi mislili, da je 53-letna baronica prava, dedna baronica, ker ni.

Vseh dosedanjih volitev se je udeleževala samo kot volilka, kar morda najlepše simbolizira nedemokratičnost postopka izbiranja predsednika in zunanjega ministra EU, ki bi ju morali voliti – v okviru evropskih volitev, ali vsaj v parlamentih članic, ne pa tako kot svetega očeta

In kako je baronica Ashton prilezla do sedanjega položaja EU komisarke za trgovino, s katerega bo napredovala na položaj prve zunanje miniatrice EU?

Z lepoto očitno ne, saj bi, po videzu sodeč, lahko bila mlajša sestra Milibandove predhodnice v Foreign Office-u Margaret Beckett. Ne trdim, da bi morala biti prva zunanja ministrica EU lepotica, vendar…

Tudi z zunanjepolitičnimi izkušnjami ni prilezla tako visoko, saj jih nima. Pa bi jih morala imeti.

laburistični baronici,

Baronica Ashton je bila še leta 1999 čisto navadna Catherine Ashton, vodilna zdravstvena birokratka v grofiji Hertfordshire in zaprisežena nova laburistka, ki si jo je nekdo poželel v vladi. Z dragim vodjo GB-jem se očitno zelo dobro poznata, saj ji je na sinočnji tiskovki v Bruslju večkrat rekel Cathy,
Res ji je govoril Cathy Ashdown, ne pa Ashton. Ponavljanje njenega nepravega priimka je povečalo občutek, da so jo potegnili iz anonimnosti.

Ker v britansko vlado ne moreš, če nisi ali izvoljeni poslanec ali neizvoljeni član lordske zbornice (lord ali baronica), so Cathy povišali v baronico. Šest let je bila malo komu znana državna sekretarka, leta 1997, ko je Blaira pregnal iz Downng streeta 10, pa jo je Brown imenoval za vodjo lordske zbornice, kar je ministrski položaj, na katerem skrbiš za vladne zadeve v lordski zbornici, poznajo pa te samo v parlamentu.

Ko se je lani oktobra dragi vodja GB utapljal v težavah in v pomoč iz Bruslja poklical častihlepnega in prebrisanega Petra Mandelsona, in njega naredil za lorda, da ga je lahko potegnil v vlado, v kateri je postal močnejši od Browna, je na njegov položaj trgovinskega komisarja EU poslal… vedno lojalno Cathy, ki bo verjetno že od 1.1.2010 “naša” zunanja ministrica. Še sama je bila presenečena nad tem napredovanjem, ki ji prinaša približno enako plačo kot jo ima GB.

Bila je v pravem trenutku na pravem kraju s pravim spolom in s pravo politično pripadnostjo. Bila je v Bruslju, kjer si egotripaški šefi največjih članic EU niso želeli za predsednika ali zunanjega ministra EU osebo, ki bi bila enako ali bolj znana kot so sami. Ker so zato za predsednika že izbrali desnosredinskega moškega, so iskali levosredinsko zunanjo ministrico. GB-ja, ki naj bi navijal za “predsednika Blara”, naj bi potolažili s tem, da so mu dali zunanje ministrstvo EU, pa se je spomnil na…Cathy.

morebitnem dobrem nategu,

Vse bolj se sprašujem, ali je GB iskreno navijal za Blaira, ali pa je bil to samo dober nateg, s katerim je hotel prizadeti Blairov ego, saj imata za seboj dolgo zgodovino večnega rivalstva?

Eden izmed britanskih komentatorjev se je – zaradi večnega cinizma in sumničavisti v evropski diplomaciji in politiki – na to temo spomnil, kaj je rekel Napoleonov zunanji minister Talleyrad, ko je slišal za smrt enega izmed svojih tekmecev. “Kaj je mislil s tem?(Kaj mu je hotel zakuhati tekmec s svojo smrtjo?)”

GB je v javnosti navdušeno navijal za Blaira, čeprav so evropski in vrsta britanskih politikov zatrjevali, da nima nobenih šans.

EU se je blizu osem let ubadala s tem, kako naj poveča svoj vpliv na spremenjenem mednarodnem prizorišču, ker si je želela biti enako pomembna kot so ZDA in Kitajska. Tako sem vsaj sam razumel enega izmed glavnih ciljev lisbonske pogodbe in odločitev za predsednika in zunanjega ministra EU.

Z imenovanjem (ne pa s pravo izvolitvjo) in potem z imenovanjem evropskih političnih pritlikavcev na ta položaja, je zamudila veliko priložnost pri doseganju tega cilja in se izpostavila kritikam zoprnih evrofobov.

Zakaj? Zato, ker Angela Merkel in Nicholas Sarkozy pa tudi GB želijo, da iz Washingtona ali Pekinga kličejo njih, ko kličejo Evropo, ne pa predsednika ali zunanjega ministra EU.

To, da je novi predsednik EU Herman iz Belgije, potrjuje, da Nemčija in Francija ostajata glavni igralki v EU. Herman je bil njun kandidat. Merklova in Sarkozy sta na tem položaju hotela desnosredinskega politika iz majhne države. Hermana. Predvsem pa politika, ki ju ne bi zasenčil. Ego vlada!

le žabji roki,

Prav rad bi videl, kako je irski premier sinoči v Bruslju gledal francoskega predsednika. Morda kot goljufa? Francoski premier je prijavil: “Ne mešajmo nogometa v politiko!”

Kakor koli že: v imenu Arsenalovih navijačev, ki smo zgroženi in razočarani, ker je naš nekdanji zvezdniški strelec Thierry Henry v tekmi z Irsko posnemal Maradono in omogočil še našemu Williamu Gallasu doseči gol, Franciji pa doseči uvrstitev na svetovno prvenstvo.

Sočustvujem z razočaranimi in jeznimi Irci, visoko ceno za goljufijo pa že plačuje goljuf Henry s tukajšnjimi naslovnicami kot je “Le žabja roka”…

Nogometni svet bi se moral zgledovati po teniškem, v katerem je sicer dolgo trajalo, da so se odločili v pomoč pri spornih odločitvah priklicati sodobno tehnologijo. Ne za vsako sporno odločitev, ker bi to povzročilo kaos in nemogoče dolge tekme: vsak moštvo – odločitev bi sprejemal kapetan moštva – bi imelo pravico do preverjanja dveh do treh sodniških odločitev na televizijskih posnetkih…

Seveda sem več kot navdušen nad slovensko uvrstitvijo na svetovno prvenstvo.  Tekmo v Mariboru  sem si ogledal na internetu in sicer na neki ruski televizijski postaji z ruskim komentarjem. Bilo je napeto. Napeto kot štrik. In ves drugi polčas, ki sem ga doživel kot precej brezglavo panično tekanje obeh moštev sem ter tja, sem poskakoval na kavču…

Glaven je srečen konec, ali kot pravijo Srbi: Sve je dobro, kad dobro svrši(š)!

ljubezenskem izpovedovanju,

Ker sem ga ravno omenil (“svršavanje”)… V raziskavi za Telegraph so ugotovili, da moški precej hitreje izpovejo ljubezen kot jo ženske.

Presenečeni!?!

Velika večina ljudi je prepričanih, da so ženske bolj romantične in prej podležejo ljubezenskemu vnetju? In da gredo moškemu težje z jezika besede “Ljubim te…”

Resnica naj bi bila, vsaj v Britaniji, drugačna: moški ženski izpovedjo ljubezen v povprečju po sedmih mesecih, ženske pa po osmih mesecih od prvega srečanja.

Kaj neki bi bil lahko razlog, da so moški hitrejši pri izpovedovanju ljubezni? Morda si lahko pomagamo z ugotovitvijo, da se moški večkrat zaljubijo kot žensko. Se res? Ali pa si le želijo spati z več ženskami, ženske pa z manj moškimi? Skratka: prej, ko ji rečeš “Ljubim te!”, prej ti bo dala?

Potemtakem še velja, da moški z ljubeznijo pridejo do seksa, ženske pa s seksom do ljubezni?

liberalizmu, jazzu in seksu,

Na podlagi neke druge raziskave samo vprašanje: si liberalen moški, ki rad poslušaš jazz? Kakšne zveze ima to s seksom? Baje ima veliko zvezo. Liberalno opredeljeni moški seksajo 33,3 odstotkov več kot seksajo konzervativci. Moški, ki radi poslušajo jazz, prav tako seksajo za 33,3 odstotje več moški, ki ga ne poslušajo.

Z drugimi besedami: seksam za 66,6 odstotkov več od konservativcev, ki ne poslušajo jazza…

Vem, vem. Česa vse ne raziskujejo!!!

in o besedi, ki ni konj,

“Sprijazniti se moramo s tem, da je neenakopravnost (ljudi) pot za doseganje večjih priložnosti in blaginje za vse!” je nedavno prijavil lord Griffiths, britanski podpredsednik ameriške investicijske banke Goldman Sachs in nekdanji svetovalec desničarske ikone Margaret Thatcher, ko je filozofsko branil visoke nagrade bankirjev, ki se jih banke ne bi smele sramovati. Manjkalo je samo še mnenje, da je “Pohlep, v pomankanju boljše besede, dober!”

  • Share/Bookmark
Na vrh

B.B.Kastelic o…

Petek, 13. november 2009

o premierskih dvojčicah,

Celo v Britaniji, ki je obsedena z njimi, ne pomnim tedna, v katerem bi nas tako preplavile kot so nas minuli teden. Ženske prsi (se ne pritožujem)!

To je bil morda najbolj “boob-ji” teden v zgodovini.

Ker nekje moram začeti, in ker sem, ko gre za politiko, vse večji cinik, se sprašujem: se je naš dragi vodja GB dobrega pol leta preden mora razpisati volitve (če bo še v sedlu, kar ni nujno) odločil razgaliti svoje skrivno orožje za povečanje popularnosti, ki ni nekaj, s čemer bi se lahko hvalil?

Ali pa se je njegova zelo simpatična 46-letna žena Sarah, ki se je do zdaj konservatvino oblačila, čeprav je zagrizena laburistka, sama odločila priti na podelitev letnih nagrad ženske biblije (Cosmopolitana, v katerem, odkar sem ga imel zadnjič v rokah, kar je kar nekaj časa, še več pišejo o seksu, posebej prikupen pa je “position finder” na njegovi spletni strani: (http://www.cosmopolitan.co.uk/?q=doggy&module=articles&func=result&ptid=46&x=37&y=5) z daleč najbolj razgaljenimi prsmi, čeprav je bila med zvezdami iz sveta zabave, ki prihajajo na prireditve te vrste, premiere in podobno z globokimi dekolteji spredaj, zadaj, zgoraj, spodaj, vsepovsod…

Ob pogledu na njeno širši javnosti prvič predstavljeno razkošno nedrje, ki je navdušilo Britance,

(http://www.telegraph.co.uk/fashion/6554647/What-is-Sarah-Brown-trying-to-tell-us.html)

se človek (moškega spola) sprašuje, zakaj je treba biti GB-ju kar naprej tako mrk, siten in slabe volje!?!

tajmingu,

Na ženske prsi se je ta teden spravila tudi kolumnistka (precej sitna gospa srednjih let, ki ima kup ljubezenskih problemov, o katerih posebej rada piše) Liz Jones (http://www.dailymail.co.uk/femail/article-1226953/LIZ-JONES-MOANS-I-hate-women-use-breasts-ahead.html#ixzz0Wcif3v8n). Po malem dvomim, da bi prav najnovejšo kolumno naslovila “Sovražim ženske, ki se s prsmi rinejo naprej”, če bi vedela, da bo Sarah Brown tako zelo odmevno opozorila na svoji dvojčici (kolumno je morala oddati pred podelitvijo nagrad Cosmopolitana).

Kakšne ženske ima v mislih?

“Saj veste, tiste vrste, ki se postavijo s prekrižanima rokama pod svojimi prsmi, in imajo globoko izrezano obleko, v kateri so prsi podobne ritnicam. Ponavadi imajo povprečen obraz, kar ni pomembno, ker moški zijajo samo v njihove prsi. Nikoli ne povejo nič zanimivega, kar prav tako ni pomembno, saj v službi napredujejo zato, ker vsi moški radi gledajo njihove nihajoče prsi, ko se nagnejo čez delovno mizo…”

Liz ne more razumet, “zakaj moške tako privlači dekolte, saj so v njem gotovo znoj in drobtine” (!?!)

Očitno ni ljubiteljica. Zaradi osebne zgodovine?

“Včasih sem imela velike prsi. Segale so mi skoraj do pasu. Poplesovale so naokrog, ko sem joggala. V majicah so bile videti obsceno. Dala sem si jih odrezati. Zdaj vem: če sem moškemu všeč, sem mu zaradi možganov, ne pa zaradi joškic…”

Ne poznam moškega, ki bi sovražil ženske, ki se s prsmi rinejo naprej. Posebej, če jih rinejo proti njemu. Glede ritnicam podobnih v globokem dekolteju stisnjenih prsi pa – mislim, da sem že omenil teorijo, da so se ženske prsi začele razvijati, ko so naši davni predniki nehali seksat’ samo od zadaj. Da so jih privlačile tudi od spredaj…

nedrčku za dan in noč,

Znani proizvajelc nedrčkov je ta teden predstavil “revulucionarno” novost, ki je gotovo razjezila sitno gospo Liz: “mega Boost Day to Night Bra”, skratka mega povečevalni nedrček za prehod iz dneva v noč za vse tiste ženske, ki se ne rinejo s prsmi naprej med službo, ampak po službi oziroma za ženske, ki želijo nenadoma imeti (na zabavi po službi, ali na zmenku, na katerega se odpravljajo po službi in tako naprej) eno, dve številki navidezno večje prsi, za kar lahko poskrbijo v nekaj sekundah…

O njem so pisali vsi (http://www.dailymail.co.uk/femail/article-1226917/Ultimo-launches-Mega-Boost-Day-Night-Bra-adds-cup-sizes-seconds.html#ixzz0WcjGULL8).

“Se počutite ploske? Povečajte jih za številko, dve z….” je reklamni slogan za nov revolucionarni “day to night” nedrček, ki naj bi bil veliko bolj napreden kot so čudežni in drugi povečevalni nedrčki, ki so po njem zrasli kot gobe po dežju.

Zakaj? Zato, ker sta v košaricah odstranljiva silikonska vložka, ki se oprimeta kože tako, da ustvarita “naravno, avtentično okroglo obliko”.

“Želite biti v službi dostojne, ko zaide sonce pa zbujati pozornost s številko, dve večjimi…” je še en prodajni slogan proizvajalcev, ki tudi pravijo: “Če razmišljate o kiruruški povečevi prsi, jo pozabite, ta nedrček bo poskrbel za povsem enak učinek…”

Bo res? Na vse so mislili – tudi na to, da stane veliko manj kot operacija (24, namesto več tisoč funtov) in da nič ne boli… – razen na moškega, ki utegne biti razočaran ali se utegne počutiti nategnjenega, če ne pada ravno na možgansko privlačnost, ko dami, ki utegne v ognju strasti pozabiti na silikonska vložka, odstrani nedrček…

Kako bi se, na primer, počutila dama, ki pada na velike, če bi ji moški naredil kaj podobnega? In bi nenadoma imela opravka z eno do dve četrtini manjšim?

Velikost ni pomembna, pomembna je občutljivost, vsaj pri ženskih prsih. Po pravici povedano: po malem me že dolgočasijo (pre)velike, posebej nemobilne, ki so si podobne kot jajce jajcu, in vse raje vidim manjše, res pa je, da je (pre)velikim težko uiti…

pragozdni “kmetiji”,

Na britanski teve se začenja letošnji obrok priljubljenega televizijskega resničnostnega programa “I’m A Celebrity… Get Me Out Of Here (Slavna oseba sem… spravite me od tu)”, v katerem imajo prav tako veliko vlogo velike ženske prsi. Ta teden so sporočili imena nastopajočih…

Ta je neke vrste kmetija za ne ravno najslavnejše, večinoma britanske osebe v avstralskem pragozdu. Namesto kmetije imajo kemp, v katerem morajo za hrano in vse drugo narediti marsi kaj napornega in zelo neprijetnega, kot na primer pojesti kakšenega črva ali kakšno drugo navidez neužitno bitjece…

Letošnji obrok bo v znamenju spopada resno velikih prsi, saj si bosta nasproti stali nosilka že ikonskih umetno povečanih prsi Jordan (z njimi si je pomagala do bogastva, ki ga ocenjujejo celo na 300 milijonov funtov), ki so ji za udeležbo plačali vrtoglavih 350.000 funtov (petkrat več kot drugim), in legendarna nosilka veteranskih naravnih velikank Samantha Fox, ki smo jo pred leti v Ljubljani spoznali kot precej pošastno pevko. Touch me in podobne je pela.

Samantha je – v obdobju ta železne Maggie Thatcher – postala prva milijonarka med page three girls, svoji orjakinji pa je prvič predstavila na tretji strani Suna – na materino pobudo – pri sladkih šestnajstih letih. Bili sta masivini!

Ko ju je upokojila, je Sam, ki je povzročala veliko mokrih sanj mladih in malo manj mladih Britancev, je šokirala in razočarala moški svet, saj je razkrila, da je lezbijka. Še vedno je.

Ker tudi v tem resničnostnem programu skrbijo za pisanost spolnih usmeritev udeležencev, bodo v njem nastopili dva do trije preganjalci ženskih krill, poročeni gejevski televizijski par, ki je skupaj že 22 let. Iz Hollywooda pa so tokrat privlekli večno zagorelega “lepega” veterana Georgea Hamiltona.

rekorderki Rosie,

Vrsta današnjih page three girls, ki se zgoraj brez vsak dan nasmihajo Britancem že več kot tri desetletja, in drugih ženske se je medtem pomerila na odmevnem tekmovanju v hitrostnem slačenju in oblačenju nedrčka. Pravila so bila zelo enostavna: tekmovalke so ga morale v dveh minutah čim večkrat sleči in obleči.

Zmagalo je dekle s tretje strani Rosie, ki ji je to uspelo sedemkrat. Drugouvrščeni kolegici Becky se je posrečilo šestkrat.

Rosie upa, da bo njen rekord v novi izdaji Guinessove knjigi rekordov. In kako je bilo?

“Veliko težje kot je bilo videti. Bolele some roke, bolela so me ramena in okrepila sem mišice!” Verjamem. In domnevam, da je imela veliko večje težave z oblačenjem kot slačenjem.

O tem tekmovanju je poročal tabloid Sun, ki je dekletom s tretje strani kot mama in oče.

(http://www.thesun.co.uk/sol/homepage/features/2725397/Page-3-Record-Bra-kers-Page-3-Rosie-Jones-sets-new-bra-world-record.html)

samorastnicah,

Ni še zmanjkalo prsnih dogajanj tega tedna: morda najboljša novice se skriva za naslovom: “Ženske utegnejo same ‘rasti’ večje prsi po uspešnih poskusih na svinji”. Z novo revolucionarno kirurško tehniko, imenujejo jo neopac, ki so jo razvili na avstralskem inštitutu za mikrokirurgijo Bernard O’Brien, kirurgim posrečilo, da so poskusnim pujsam zrasla večje “dojke”.

Zato napovedujejo, da bodo ženske lahko že čez deset let – s pomočnega svojega maščobnega tkiva – imele samoraslo večje prsi. V Britaniji bodo začeli s prvimi poskusi na ženskah že prihodnje leto.

“Izumitelji” pravijo, da je to potencialno najboljša novice za ženske, ki so jim morali zaradi raka na prsih odstraniti eno ali obe dojki. Na strani (http://www.dailymail.co.uk/health/article-1227168/Cancer-survivors-soon-grow-breasts-pig-test-success.html#ixzz0WiMOBBMB) boste prebral podrobnosti, in videli lepo oblikovano samoraslo dojko na zajetni pujsi.

Tudi ena tuja odmevna prsna novica se je v tem tednu, v katerem so sporočili, da so se prsi Britank v zadnjem desetih letih dramatično povečale (s 34B na 36C, kar koli že te oznake, v katere se nisem nikol spuščal, pomenijo), prikradla v morje domačih.

24-letna Američanka Joy Lathern je ultmativni dokaz za to, kako nora je obsedenost s (pre)velikimi prsmi. Sočutni someščani in sodelavci so zanjo zbrali 10.000 dolarjev, ko je dejala, da je zbolela za rakom na prsih in da mora na zdravljenje, za katerega ni imela denarja.

Lagala je, denar pa je porabila za – kaj drugega kot – umetno povečavo prsi. Joy so aretirali zaradi prevare, njen mož pa je že zahteval razveljavitev njune poroke…

in o besedi, ki ni konj,

Ena izmed najbolj znanih nosilk naravno razkošnih prsi je veteranka country glasbe Dolly Parton (http://www.youtube.com/watch?v=NuZO1iT4kD0), ki je tudi avtorica nanizanke modrih misli o svojih prsih.

“Upam, da se ljudje zavedajo, da so pod mojimi lasmi možgani, pod joški pa srce!”

“Bila sem prva ženska, ki je zažgala svoj nedrček – gasilci so potrebovali štiri dni, da so ga pogasili!”

“Ne vem, ali jih jaz podpiram (prsi), vem pa, da one podpirajo mene (finančno)”.

“Iz sveta zabave sem. Na svoje joške gledam kot gledajo na konje in pse, ki nastopajo na lepotnih tekmovanjih. Zato jih skrbno negujem.”

  • Share/Bookmark
Na vrh

B.B.Kastelic o…

Petek, 6. november 2009

pornošiku,

Ste videli nastop pornošikantne Beyonce in njene spet razgaljene razkošne (pravzaprav so vse bolj razkošne) obline na podelitvi MTV Europe Music Awards? To so trenutki, v katerih se moški ne more premagati in skoraj zarenči tiste besede, ki jih ima ob pogledu na določene ženske v določenih oblačilih v določenih situacijah vsak dan večkrat v mislih. “Kako bi te…”

Ker ga skozi življenje ne vodi samo glava, ampak tudi glavca… in ker mu zavre kri, ki drvi na jug!

To so trenutki, v katerih si kot gledalec in uživalec zaželiš tako imenovane wardrobe mulfuntion, motnje v delovanju garderobe, do katerih občasno prihaja na prireditvah te vrste. Pa se ta pobožna želja ni uresničila.

Nekoč, preden se je v modi, pop glasbi in pop kulturi na splošno razvil porno šik (love it!!!), so bile amaterke tako napravljene samo v spalnicah, samo ob posebnih priložnostih, kadar so hotele razveseliti svojega najdražjega.  Še prej, še bolj nekoč so bile tako napravljene samo profesionalke. Vmes se je seveda zgodila Madonna, ko je zapiskala kot devica (Like A Virgin), napravljena v profesionalko.

Konec leta 2009 je najnovejši ženski modni trend vsekakor po moškem okusu, posebej zaradi spodbujevalne kombinacije zelo kratkih oblekic ali krill in nogavic z vidnimi podvezicami ali pasom za nogavice in občasno vidnimi hlačkami (saj sem rekel, da so obleke ali krila tes kratka).

Tako so se napravile plesalke, ki so spremljaje Beyonce: bile so v zelo kratkih kričeče rdečih oblekah, črnih nogavicah s črnimi podvezicami in v črnih hlačkah…

Beyonce je bila celo brez obleke, v… neke vrste enako kričeče rdečem korzetu, zgoraj odprtem in globoko izrezanem do popka (samo lepilo ga je lahko držalo na njenih prsih), spodaj pa se je zelo zožan spuščal v njeno mednožje. Tudi njeni nogavici in podvezice so bile rdeče. Prav tako njene dolge svilene rokavice brez prstov…

Ko je uprla roki na boka in se ne izprsila, ampak “izpusila” (od “iz-pussy-ila”), potisnila naprej svojo čebelo z impresivnim venerinim gričkom, preden je zamešala in zamesila z razkošno rito, je nastopil tisti trenutek, v katerem bi najbližje, če bi jo imel v živo pred seboj, lepo prosil, naj me držijo, da je ne bi naskočil…

O tem samo zato, da bo morda nekoliko bolj jasno, kako moški trpimo. Večkrat na dan… Tak sem. Taki smo. Poznam kar nekaj žensk, ki imajo podobne težave. Z besedo na dan! Koliko krat na dan (teden, mesec) pomislite na seks? Kaj sproži misel nanj?

ffffotkanju,

Po pravici povedano, sem se tako, kako bi rekel, ja, naskakovalno, počutil tudi, ko me je fotografinja Marta Lamovšek (na študiju v Londonu), s katero sva se prvič srečala v živo, fotkala za novo tiskano Blogorolo (mislim, da je že izšla), za katero je z menoj delala tudi intervju (pogovarjala sva se, kot morda domnevate, predvsem o seksu, čeprav se rad pogovarjam tudi o drugih rečeh).

Nagajive električno modre oči, seksi nasmehi in smeh, mimika obraza, telesna govorica, sonček, to, da ga je ves čas imela v rokah – fotoaparat – in da je vztrajno pritiskala – sprožilec – je v meni ustvarilo nepopisno prijetno erotično napetost, kakršne še nisem doživel med fotkanjem, čeprav so me v bistvu veliko krat fotkali zelo dobri fotografi.

Pa ne samo zato, ker mislim, da je bila Marta prva ženska – fotografinja, ki me je pofotkala samega, brez družine…

Na delu je bila kemija. Prvič sem med fotkanjem zares užival… In prvič sem se moral držati nazaj, da nisem naskočil osebe, ki je imela v rokah… fotoaparat! Upam, da se to na fotkah pozna!

Clintonu,

Ste se pridružili domači politični eliti in bili na Clintonu, ali ga vsaj gledali in poslušali na televiziji? Moja mati je bila tako navdušena, da mi skoraj ni pustila do besede, ko mi je nekaj dni kasneje po telefonu govorila, kako je fajn, kako je fajn govoril, kako je…

Nisem imel prilonosti povedati, da bi moral za 100.000 evrov presneto dobro govoriti in povedati tudi kaj novega, ali, na primer, kaj bolj natančno odgovoriti na vprašanje, ali gre recesija h koncu kot z “Da. Ne. Mogoče!”

Jaz bi tudi… predaval za sto tisočakov. Celo za nekaj manj. To mora biti dober občutek. V eni uri in pol z jezikom zaslužiti toliko kot s pisanjem v… koliko letih?

Branko, treba je znat’ zbrat pravi poklic in treba se je znat’ prodajat’!

Včasih vsebina govora sploh ni pomembna…

Sam sem pred leti Clintona poslušal na laburističnem kongresu, na katerem je imel govor, da bi povišal predvolilne rejtinge svojemu staremu prijatelju s tretje poti Tonyju Blairu, preden je ta zašel na stranpota in postal Bushev pudeljček.

Takrat je govoril še zastonj, ker je bil še predsednik…

Vsebine govora se ne spomnim, bil pa je zelo dober govornik! Delal je dramatične premore, se zagledal v daljavo, tu in tam v nedoločeno točko v konferenčni dvoran, si tu in tam obliznil ustnice, tu in tam vgriznil zdaj zgornjo, zdaj spodnjo ustnico… Prava drama. In neke vrste kolektivni seks (fuk v jatah), med katerim ga je Billu nevede vleklo na stotine delagatk pa tudi delegatov.

Legendarna je anekdota, po kateri so novinarji ministra za zdravje – baje nekadilca – po Clintonovem govoru zalotili pri kajenju cigarete pred konferenčno dvorano. Kako je opravičil to nespodobno početje?

Dejal naj bi: “Po seksu mi vedno zapeše čik!” Ali nekaj podobnega.

spominu na pripravnico,

Ne morem iz svoje kože: vsakič, ko vidim Billa Clintona, se najprej spomnim njegovega krivega prsta, s katerim je žugal pred televizijskimi kamerami medtem ko je zatrjeval: “I did not have sexual relations with that women… Miss Lewinsky!”

Spomnim se tudi bolj ali manj vsega, kar je sledilo, med drugim njegove definicije felacije kot neseksualnega odnosa, pa kupa drugih zanimivosti. Se spomnite, kje točno v Monici je navlažil cigaro?

Ameriški pa tudi drugi poročeni moški so mu bili najbolj hvaležni, ker je tako odmevno in dramatično spomnil vse žene na to, kaj možem manjka v zakonih, in kako lahko so zato zakonu nevarne že pripravnice, kaj šele izkušene ženske.

Blairu in sedmih palčkih,

Po Clintonmovih govorniških stopinjah – za celo višje honorarje – že nekaj časa hodi tudi Tony Blair, ki naj bi – z govori, svetovanjem dvema bankama in tako naprej – v dobrih dveh letih namlatil vrtoglavih 15 milijonov funtov.

Je mogoče, da je pripravljen obrniti hrbet temu donosnemu političnemu podjetju, in za (zanj) “ušivih” 300.000 evrov na leto postati prvi evropski predsednik? Po mojem je. Oblast je, kot pravi že zelo grdo oguljena Kissingerjeva misel, najmočnejši afrodiziak.

Zdaj je tako verjetno vseeno, saj mu ta prestižna služba očitno uhaja iz rok, ker mu je noče dati Angela iz Nemčije, ki bi rada na predsedniškem položaju politika iz kakšne od majhnuh članic EU, zaradi česar v Britaniji, ko govorijo o kandidatih, že govorijo o “Blairu in sedmih palčkih”… zna biti, da bomo za predsednika dobili nekega Junckerja iz dolgočasnega Luksemburga,kjer je premier že celo večnost. Predsednik Juncker!?! Ja, vem… Ali pa da bi imel za predsednika nekega Hermana Vana Rompuya, ki naj bi postajal favorit (Herman je premier v Belgiji).

Ker mi kot zagrizenemu evrofilu ni vseeno, kdo bo moj evropredsednik, bi, sam, po pravici povedano, raje Blairu dal še eno priložnost za politično šefovanje in za to, da se odkupi za premierske grehe v Britaniji.

in o besedi, ki ni konj,

Moj ta mali desetletni sin Aaron je že prava družinska legenda po vrsti “izjav”, ki so že… legendarne. Ena izmed najstarejših je tudi ena izmed najboljših. Imel je dobra tri leta, ko je pred spanjem – v anglešini – “prijavil”: “Rad te imam mami, rad te imam tati, rad te imam Adrian (starejši brat), rad te imam Annabel (starejša sestra). In rad imam… sebe! (And… I love myself)”

  • Share/Bookmark
Na vrh

B.B. Kastelic o…

Petek, 30. oktober 2009

najdražjih darilih,

Neznani prinašalec je danes navsezgodaj zjutraj prinesel lično 88-stransko knjižico “Harrods – Toys 2009”. Gospod Fajed je pohitel s katalogom z igračami, da bi lahko naši otročički čim prej pisali božičku. 3. novembra bodo prižgali božične lučke na razvpitih londonskih trgovskih ulicah Regent street in Oxford street in kmalu zatem se bo začelo besnilo pred največjim nakupovalnim praznikom leta.

Dal sem ga desetletnemu sinu Aaronu, ki se je oglasil že po nekaj minutah listanja.

“V tej trgovini pa imajo zelo drage igrače!”

Skupaj sva našla najdražjo: “off-road vehicle”, rumeni otroški džip za otroke stare osem in več let. In koliko stanje “sanjsko vozilo” (tako v katalogu) za otroke, ki doseže najvišjo hitrost 48 kilometrov na uro? 24.000 funtov.

Preveč? Na isti strani Harrods ponuja nič hitrejši beli dirkalnik z dvema modrima črtama, v katerem sedi lepa punčka, stara približno osem let. Cena? 21.000 funtov.

Še preveč? Harrods ponuja tudi dve otroška ferrarija,fxx racer go kart za 569 funtov in f1buggy go karta ta 349 funtov? In motor in vespo za 369 funtov…

Tudi veliko cenejše igrače so v katalogu, vendar so tudi najcenejše dražje od enakih igrač v drugih trgovinah. Normalno, saj je kupovanje povezano tudi z določenim družbenim statusom…

Drugače ne bi nedavno postala prva trgovina, ki “na policah” (ne ravno) prodaja 12,5 kilogramske zlate palice. Ni bolj varnega nakupa kot je zlato! Ena palica stane vsega četrt milijona funtov.

dragih nakupih,

V Londonu lahko res drago kupujete. Najdražji najdražji parfum (zaradi stekleničke) je 47.500 funtov, najdražji mobilni telefon stane 28.000 funtov (ves v zlatu in diamantih), najdražji lak za nohte 250 funtov…

Najdražje nalivno pero, ki so ga že prodali, so prodali pri Harrodsu. Za več kot prodajajo zlate palice: 254.000 funtov. Bilo je zlato-srebrno in pokrito z rubini.

V Londonu si lahko privočite tudi najdražje striženje: za 1925 vas ostriže stilist Lee Stafford. Med striženjem vam ponudi drago penino…

Če ste res polni denarja – na prodaj je do zdaj najdražja “hiša”, posestvo (58 juter) z orjaško hišo (103 sobe) s petimi bazeni. Cena: 70 milijonov funtov.

Tistim, ki imajo bolj plitke žepe pa so na voljo kavbojke APO – za 4.000 funtov… Baje so med kavbojkami to, kar je med avti “mercedes-Benz, maybach”. Kar naj bojo…

Kako bi temu lepo rekli? “Preseravanje” super bogatih, domačih in tujih (v Britanij živi več kot 110.000 super bogatih tujcev, ki ne plačajo niti funta britanski davkariji) se že nekoliko preveč… preseravajo.

Če bo še kdaj počilo (nova družbena revolucija!), bo počilo zaradi pretiranega preseravanja super bogatih.

v-škornjih,

V Herrodsu lahko kupite tudi najdražje ženske seksi rdeče ženske čeveljce s 642 rubini. Če imate milijon funtov…

Za veliko manj pa ne za malo pa bi si to zimo, vsaj  ženske, morale omisliti tako imenovane V-škornje.

V-škornji? Visoki škornji? Je, gre za zelo visoke škornje, ki segajo zelo visoko po stegnih, vendar so v-škornji vseeno kratica za… vaginalne škornje. Nekateri segajo res zelo visoko, malo kakšni pa se dotikajo omenjene.

Modni svet jih razglaša za nekaj “obveznega” v prihajajoči zimi…

Se spomnite Julie Roberts v filmu Čedna ženska? In njenih vaginalnih škornjev? In s čim se je poklicno ukvarjala Julia v tem filmu? Točno tako.

Ker so zelo visoki škornji tradicionalno oblačilo prodajalk seksa, morajo biti amaterke zelo pogumne, da si jih navlečejo, kadar niso moderne, saj poklicani razgalaci seksa trdjo, da s tem moškim zelo jasno sporočajo, da so za akcijo…

Morda. Zanesljivo pa se moški slinimo ob pogledu na žensko z visokimi škornji, ki segajo do sredne stegen in… še višje, proti kraju, v katerih se najraje zadržujemona različne načine.

Malo je boljšega za žensko, ki rada draži moškega z obleko oziroma obuvali. Ni ga seveda čez stilettos (na ženski, ki ima na sebi samo pas za nogavice!), ki podaljšajo noge in polepšajo rito. Zelo seksi  so že samo črne nogavice, ki segajo do sredine stegen. Brez vsega drugega.

Ženski čevlji in seks sta bila vedno tesno povezana…

Že striček Freud je mislil, da je ženski čevelj ali škorenjc simbol ženskega spolovila.

Ko je Pepelka ob polnoči pobegnila princu je pobegnila tudi njegovemu klincu. Kaj je izgubila? Čeveljc… (ne pa deviškosti) Ta dogodek naj bi simboliziral strah pred izgubo deviškosti.

Hoja po stopnicah – gor’ in dol’ – naj bi poosebljala spolno občevanje…

pozabljeni večerji,

jaz se še spomnim časov, ko si določeno žensko, s katero si si želel spati, povabil na večerjo. Obema je bilo jasno, da je večerja… predigra. Tudi, če je šlo za seks ilegalcev (vezanih). Potem je bil seks, od maratona do brzaka, toliko boljši.

Časi so se spremenili…

Današnje sestradane ilegalke si baje ne želijo večerje ampak samo brzaka. Eden izmed priljubljenih portalov britanskih ilegalcev, ki naj bi to jasno potrjeval, je portal “Forget dinner” (pozabi večerjo).

Skoraj vsi člani portalov kot je ta (v Londonu je članov več kot 11.000) so poročeni. Dobivajo se neznanci, ki že prvič, nekaj minut po tistem, ko si, ali pa tudi ne, sežejo v roke, sežejo tudi med noge, in še nekaj minut kasneje… hitijo seksati.

Ne pravim, da ne bi mogel, vendar vseeno, ne hvala…

Zabavale so me tudi resede veteranke s teh portalov, ki pravi: “Vsakič, ko se dobim s kom novim, naivno upam, da se bo pojavil kakšen poseben moški, pa so vsi dolgočasneži, ki so se pošpricali s preveč neznane vodice za po britju.

Kaj pa pričakuje? Brada Pitta z armanijem? So brzaki torej predvsem posledica “nekvalitetnih” tipov, ki se pojavljajo na teh portalih? Zelo možno.

in o besedi, ki ni konj,

“Obožujem ženske, ki se jim pozna, da pri oblačenju mislijo na slačenje!” (moja malenkost)

  • Share/Bookmark
Na vrh

B.B. Kastelic o…

Petek, 23. oktober 2009

Borisovi izpovedi,

Tu in tam, kadar me zanima gost, gledam televizijsko klepetalnico “Piers Morgan’s Life Stories” na ITV-ju, v kateri se najuspešnejši in najbolj znani nekdanji britanski tabloidni novinar in urednik (News Of The World, Daily Mirror) Piers Morgan, ki zadnje čase vsepovsod v medijih, pred publiko v studiu pogovarja s slavnimi gosti o njihovih življenjskih zgodbah.

Do gostov je prijazen in jih ves čas gleda v oči, vendar jim postavlja tudi nerodna vprašanja…

Ko je imel pred kratkim na udobnem stolu pred seboj nekadnjega nemškega teniškega kajzerja Borisa Beckerja, katerega življenjska zgodba je razmeroma dobro znana širši publiki, posebej njegova navezanost na ženski spol – najbolj na ženske podobne njegovi prvi seksi ženi Barbari – me je najbolj zanimalo, ali ga bo vprašal, kaj je bilo

danes 41-letnemu na novo poročenemu milijonarju, da je leta 1999, po porazu v Wimbledonu, po katerem je oznanil tenipko upokojitev, v restavraciji Nobu v Londonu tako rekoč naskočil alžirsko-rusko natakarico-manekenk Angelo Armakovo in ji dobesedno v nekaj sekundah naredil otroka, hčerko Anno, ki je zdaj obožuje?

Seveda ga je vprašal in prvič razkril vso resnico o tej aferi, “ki ni bila afera, ampaj dejanje, ki je tramalo pet sekund”. Se spomnite, najprej je bizarno trdil, da mu je Angelica ukradla seme. Točno to: nudila naj bi mu felacijo, shranila spermo in se oplodila sama.

Zdaj je potrdil ne samo to, da sta seksala, ampak prvič povedal, da ni res, da sta seksala v prostoru za metle in čistila, ampak kar na stopnicah, med ženskim in moškim straniščem. Res se jima je mudilo…

Ko se je razvedelo, se je počutil “krivega in osramočenega”: “To je bil zadnji dan mojega poklicnega tenisa. Ženo sem prevaral…”

Pa se je Boris, ki bo kmalu četrtič oče, saj je njegova nova žena, manekenka Sharlely Kerssenberg noseča, kdaj vrnil v restavracijo Nobu?

“Tri leta sem zbiral pogum. Potem pa sem se vrnil na prizorišče zločina in si spraševal, kako je mogoče, da se je to, kar zgodilo to, zgodilo tako kot se je. To je bile eden tistih norih trenutkov, o katerih ne veš, kako in zakaj so se zgodili.”

Se zgodi! Res ne tako hitro (v petih sekundah!?!)

najbolj vzdržljivih Britancih,

Dober seks je, kot dobro vemo, stvar minut. Zatakne se seveda pri vprašanju: koliko… minut? Revija “Journal of Sexual Medicine” je objavila izide raziskave nizozemskih raziskovalcev, ki so čas Nizozemcev primerjali s časom Britancev, Američanov, Špancev in Turkov (ne vem, zakaj so se odločili ravno zanje, domnevam pa…). V raziskavi je prostovoljno sodelovalo 500 moških – po 100 iz vsake države.

“Zmagali” so Britanci s povprečnim časom 10 minut. Srebrni so Američani z osmimi minutami, bromasti Nizozemci s šestimi in pol, četrti Španci s 4,9 in zadnji, peti, Turki s 4,4 minutami.

V raziskavi omenjajo nesrečnega prezgodnjega izlivalca – rekorderja (njegove narodnosti niso razkrili), ki dosega povorečni čas šest… sekund, kar je celo sekundo več od Borisa…

Sodeč po humornih odzivih na raziskavo o tem, še sami Britanci, zlasti pa Britanke ne verjamejo v britanski rezultat.

Eden izmed šaljivih komentarjev britanske zmage je desetminutno občevanje Britancev takole razdelal: v prvi minuti iščejo CD Chrisa de Burgha, drugo in tretjo minuto porabijo za to, da si slečejo vse, razen nogavic, v četrti minuti se posvetijo dolgočasnemu poljubljanju, od začetka do konca sedme minute poskušajo partnerici odpeti nedrček, ki ga mora na koncu odpeti sama, osmo minuto porabijo za iskanje kondoma, v deveti minuti štartajo, v deseti pa se poskušajo spomniti članov moštva Arsenala, ki je zmagalo v pokalu FA leta 1971, da jim ne bi prehitro prišlo, pa je vseeno kmalu vsega konec. In potem? Potem pa zzzzzzzaspijo…

znosni kratkosti občevanja,

Na temo ”dober seks je, kot dobro vemo, stvar minut” sem že kar nekaj napisal, na primer tole: .

Zadnje čase se (spet) razpravlja o tem, koliko časa naj bi trajal seks, da bi ga lahko razglasili za dober seks.

Zanimivo! Posebno zato, ker je to verjetno približno tako brezvezna razprava, kot je razprava o tem, kako dolg mora biti govor, da je dober.

Fidel Castro, oče najmanj osmih otrok, je bil nekoč razvpit, morilski in daviteljski govornik. Njegovi govori so trajali ure in ure. Najdaljšega v svetu je imel na sedežu Združenih narodov, kjer je moril in davil poslušalstvo 4 ure in 29 minut.

Najdaljšega je Castro prihranil za domačo publiko, 345.821 ljudi, ki jim je govoril, verjeli ali ne, 32 ur, 21 minut in 15 sekund. Ta govora sta poskrbela za tri rekorde v Guinessovi knjigi rekordov – domači ne samo po dolžini, ampak tudi kot najdaljši govor z največjim številom poslušalcev.

Dolgi govori se skoraj vedno vlečejo. Ker se ponavljajo, in ker izgubljajo intenzivnost, prodornost in fokus?

Kaj pa seks? Se lahko tudi seks vleče in ponavlja, ker izgublja intenzivnost, prodornost in fokus?

4 ure in 29 minut seksa? Ali celo več kot 32 ure seksa?

Vem, vem, vsakdo je že seksal več kot 4 ure in 29 minut, vendar s premori in predahi. Tudi 32-urni seks maraton smo že uživali, ali ne? Temu so namenjeni tako imenovani “umazani vivendi”, vendar s še več in s še daljšimi premori in predahi in dremanjem/spanjem med posameznimi dejanji (rundami).

Kaj pa eno samo nepretrgano “dejanje”, koitus?

zgodovini koitusa,

Najdaljši uradno zabeleženi koitus je trajal 23 ur in 15 minut, vendar zanj ni poskrbel človeški par, ampak par kač – klopotač.

Za najkrajši seks pa redno skrbijo komarji, ki opravijo v treh sekundah, kar pomeni, da so še hitrejši od Borisa…

Ker smo ravno pri sekundah, nekdanja tajnica nekdanjega voditelja britanskih liberalnih demokratov Paddyja Ashdowna, s katero je imel krajšo afero, ga je obtožila, da je nekoč opravil v devetih in pol sekundah. Če pa je bil nekoč mož hitrih akcij, čisto pravi komandos.

Tudi najdaljši človeški (je to res “človeško”?) neprekinjeni koitus je uradno zabeležen. Zapisal ga je dr. Vernon Coleman. Trajal je 15, ja, petnajst ur, občevala pa sta zelo poredna hollywoodska zvezda Mae West in njen ljubimec, ki se je v zgodovino zapisal samo kot Ted.

Veliko pred Tedom se je zelo veliko naseksal kralj pacifiškega otoka Tonga Fatafehi Paulah. Ko je capitan Cook leta 1777 obiskal kraljestvo Tonga mu je tedaj osemdesetletni kralj Fatafehi Paulah povedal, da ima v svojem kraljestvu samo on pravico razdevičevati device. Kar je pomnil, jih je razdevičil od osem do deset na dan. To pomeni, da je seksal s približno 37.000 devicami.

Rekli boste, eno je ure in ure seksati z isto osebo, nekaj drugega pa z osmimi do desetimi različnimi, in imeli prav.

S polnim imenom se je v zgodovino koitusa zapisal tudi novodobni porno zvezdnik John Dough, ki to morda potrjuje – v enem dnevu je lahko zadovoljil 55 žensk. Morda pravim zato, ker verjetno ne bi niti opazil, če bi mu vmes podatknili kakšno nočno omarico.

Kakor koli že, če mislite, da je to veliko, me zanima, kaj si boste mislili o ženski, v zgodovini zabeleženi samo z imenom Houston, ki je leta 1999, v desetih urah s koitusom pripravila do orgazma 620, ja, 620 moških.

Pozabimi sekscentrike!

o zaželjeni dolžini (7 do 13),

Koliko časa naj bi seksali, da bi bil seks ocenjen kot dober? Zelo kratek svoj odgovor imam na to vprašanje, ki pa ga bom prihranil za konec.

V (že omenjeni) resni reviji Journal of Sexual Medicine so objavili raziskavo o tem, kaj o trajanju koitusa pravijo “seks terapeuti”. Pokazala je, da je optimalna dolžina koitusa od tri (3) do trinajst (13) minut.

V raziskavi je sodelovalo pedeset članov Združenja za seks terapijo in raziskave, ki povezuje različne seks strokovnjake, od psihologov do zakonskih svetovalcev, kar naj bi pomenilo, da na nas prenašajo spoznanja, pridobljena na podlagi na tisoče moških in žensk, s katerimi so imeli opravka v najmanj dvajset letih delovnih izkušenj.

Prva odmevna ugotovitev raziskave je, da seks maratoni ne zanimajo takorekoč nikogar, saj trinajstminutni koitus prav gotovo ni maraton.

Kaj pa triminutni seks?

besedi, ki ni konj,

“Dober seks ne sme trajati dalj časa kot dober single, “ je dejala nekoč zelo priljubljene britanska kolumnistka. To je bilo v časih, ko je večina singlov trajala največ tri minute. Raje manj.

Julie je bila, kot se je kasneje, izkazalo, biseksualka, vsaj nekaj časa, zaradi česar morda njeno mnenje morda ne bi smeli imeti za ključno v razpravi o trajanju dobrega heteroseksualnega koitusa…

Vprašana pedesterica poklicanih pa je takole razvrstila trajanje občevanja: 1 do 2 minuti – prekratko, 3 do 7 minut – zadostno, 7 – 13 – zaželjeno, 13 -30 minut – predolgo.

Ste se že kdaj “štopali” pri seksu ali pri koitusu? Če začneta moški ali ženska med seksom gledati na uro, to ni najboljše znamenje…

Naj vprašanje postavim drugače: pogledate na uro, ko začnete seksat’ in potem, ko nehate seksat’? Jaz ne!

Boljše vprašanje kot koliko minut mora trajati seks, da je dober, je: kdaj je seks najboljši? Po mojem je najboljši takrat, ko oba nenadoma zagrabi nepopisno poželenje, ki ga ni mogoče pogasiti drugače kot s takojšnjim, ali vsaj čimprejšnjim eksplozivnim seks ekspresom na najbližji možni “lokaciji”, na kateri zaradi okoliščin morda ni možnosti ali časa za reprise (a la Boris, čeprav je pet sekund resnično zelo malo).

Takšen urgenčni seks je navadno kratkotrajna zadeva, ki se zdi toliko krajša, ker je predigra, vsaj fizična, navadno zelo kratkotrajna, ker se je dogajala in zgodila v našem najpomembnejšem spolnem organu, ki ni med nogama, ampak med ušesi.

Vsak drug seks pa doseže “dobroto” – zelo enostavno povedano – takrat, ko se naseksaš. Glavno je, da se eden ne naseksa prej kot drugi. Najbolj žalostno je seveda, če se moški naseksa prej kot ženska. Z drugimi besedami, če moškemu pride, ženski pa ne. O dobrem seksu lahko začnemo govoriti, če pride obema.

Tudi v seksualnem oziru smo ljudje različni. Nekateri se naseksajo po treh minutah, nekateri po tridesetih minutah. Ljudje se ponavadi naseksajo, ko jim pride.

So moški in ženske, ki so več kot zadovoljni in zadovoljeni po enem orgazmu in tem je v bistvu vseeno, ali koitus traja 3 ali 13 minut.

So ženske in moški, ki po prvem orgazmu zelo hitro izgubijo zanimanje za seks in so ženske in moški, ki imajo prvi orgazem za ogrevanje. Posebej ženske ste tako zelo različne, posebej ko gre za orgazem, pa o tem, kdaj drugič…

Kot pri govorih – kratek in dolg koitus sta lahko dobra ali slaba, res pa je, da je večja verjetnost, da se bo ponesrečil (pre)kratek koitus, kot (pre)dolg koitus. Pri dolgem zanjo neorgazmičnem ima moški vsaj izgovor, pri kratkem pa je… najbolje, da je tiho.

Vsak, ki traja od pet do deset minut, je dober (če se konča z orgazmom obeh), vendar pa, po pravici povedano, se mi zdi, kako bi to rekel, da me ne bi narobe razumeli, enostavno škoda seksati tako malo časa, kadar se nam nikamor ne mudi…

  • Share/Bookmark
Na vrh